Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodni dan turističnih vodnikov

21.02.2020


Slovenski turistični vodniki se soočajo s težavo nelojalne konkurence tujih nelicenciranih vodnikov in agencij

21. februarja leta 1985 je bila ustanovljena Svetovna zveza turističnih vodnikov (WFTGA), zato današnji dan velja za Mednarodni dan turističnih vodnikov. Štiri leta pozneje je bilo dogovorjeno, da se dan ustanovitve – t. j. 21. februar – določi za Svetovni dan turističnih vodnikov. V Sloveniji se je ta dan sicer omenjal, a organizirano in aktivno ga praznujejo od leta 2016: to je bilo prvo leto, ko je tudi Slovenija dobila svojega zastopnika v tej strokovni organizaciji, saj je Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije (Argos) postalo član WFTGA-ja.

Nosilna tema letošnjega Mednarodnega dneva turističnih vodnikov je trajnostni turizem.  Predsednica Društva turističnih vodnikov Slovenije Mateja Kregar Gliha je mnenja, da je takšen dan nujno potreben iz več razlogov. Da opozorijo na sistemske težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu,  kot tudi zgolj zato, da predstavijo svoje delo domači in splošni javnosti.

Pred dvema letoma je bil sprejet nov Zakon o spodbujajnju razvoja turizma, ki je končal ugibanja o tem, ali deregulirati vodniški poklic ali ne. Mateja Kregar Gliha:

“Toda težave ostajajo, saj se zakon ne izvaja. Vedno več je namreč tujcev, ki so nekvalificirani in to delo pri nas opravljajo na črno, brez uradnih vodniških znanj in brez licence.”

Za nadzor je odgovoren tržni inšpektorat. Kljub povabilu na pogovor so nam posredovali le pisno izjavo, v kateri odgovarjajo, da so letos opravili sedem pregledov po središču prestolnice in da kršitev niso ugotovili. To sicer ne čudi, glede na to, da januar in februar sodita med mesece, ko Ljubljano obišče najmanj turistov. Lani čez vse leto je inšpektorat opravil le dva pregleda, predlani pet, leto pred tem pa zgolj štiri.

Ker nadzora torej skorajda ni, je prostora za nepravilnosti dovolj, nezadovoljstvo turističnih vodnikov pa razumljivo.


Aktualna tema

4524 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mednarodni dan turističnih vodnikov

21.02.2020


Slovenski turistični vodniki se soočajo s težavo nelojalne konkurence tujih nelicenciranih vodnikov in agencij

21. februarja leta 1985 je bila ustanovljena Svetovna zveza turističnih vodnikov (WFTGA), zato današnji dan velja za Mednarodni dan turističnih vodnikov. Štiri leta pozneje je bilo dogovorjeno, da se dan ustanovitve – t. j. 21. februar – določi za Svetovni dan turističnih vodnikov. V Sloveniji se je ta dan sicer omenjal, a organizirano in aktivno ga praznujejo od leta 2016: to je bilo prvo leto, ko je tudi Slovenija dobila svojega zastopnika v tej strokovni organizaciji, saj je Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije (Argos) postalo član WFTGA-ja.

Nosilna tema letošnjega Mednarodnega dneva turističnih vodnikov je trajnostni turizem.  Predsednica Društva turističnih vodnikov Slovenije Mateja Kregar Gliha je mnenja, da je takšen dan nujno potreben iz več razlogov. Da opozorijo na sistemske težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu,  kot tudi zgolj zato, da predstavijo svoje delo domači in splošni javnosti.

Pred dvema letoma je bil sprejet nov Zakon o spodbujajnju razvoja turizma, ki je končal ugibanja o tem, ali deregulirati vodniški poklic ali ne. Mateja Kregar Gliha:

“Toda težave ostajajo, saj se zakon ne izvaja. Vedno več je namreč tujcev, ki so nekvalificirani in to delo pri nas opravljajo na črno, brez uradnih vodniških znanj in brez licence.”

Za nadzor je odgovoren tržni inšpektorat. Kljub povabilu na pogovor so nam posredovali le pisno izjavo, v kateri odgovarjajo, da so letos opravili sedem pregledov po središču prestolnice in da kršitev niso ugotovili. To sicer ne čudi, glede na to, da januar in februar sodita med mesece, ko Ljubljano obišče najmanj turistov. Lani čez vse leto je inšpektorat opravil le dva pregleda, predlani pet, leto pred tem pa zgolj štiri.

Ker nadzora torej skorajda ni, je prostora za nepravilnosti dovolj, nezadovoljstvo turističnih vodnikov pa razumljivo.


14.06.2022

Vojna v Ukrajini: ulični spopadi za Severodoneck

Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.


14.06.2022

Digitalni boni

Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.


13.06.2022

Boštjan Noč: "Ne vemo še, ali so bili usodni piki čebel ali splet okoliščin"

Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.


13.06.2022

Ena za reko: Zgodba Save

Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem.  Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.


12.06.2022

Lov za izgubljeno skrivnost, lov na tartufe, lov na lepe razglede...

Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.


10.06.2022

Pogovor z Anno Vainer

Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom  #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.


10.06.2022

Inkluzivni pohodi

Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.


10.06.2022

Pri sončenju je pomembna zmernost

V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.


09.06.2022

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice o aferi 'Marinblu' in pravicah delavcev

V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.


09.06.2022

Razlike v sprejemanju LGBT+ skupnosti med mestom in vasjo vse manjše

Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.


09.06.2022

Zapletena in dolgotrajna pot do denarne pomoči za ukrajinske begunce

Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.


09.06.2022

Hrana v nekdanji Jugoslaviji

Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.


08.06.2022

Katere medije spremljajo mladi?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


08.06.2022

Kdo je financiral prve slovenske knjige?

Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.


02.06.2022

Katalonska zunanja ministrica

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.06.2022

Varnejša hrana, boljše zdravje

V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.


06.06.2022

Vesoljski center

Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.


06.06.2022

Ana Đurić Konstrakta

Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.


05.06.2022

Koncert za človeka in gozd Zemlje

S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.


03.06.2022

Človek bo eden prvih, ki se bo moral posloviti, če ga bo tako lomil

Avstrija 1. julija uvaja nov davek na fosilna goriva, ki bo zvišal cene bencina, dizla, zemeljskega plina in kurilnega olja, prebivalci pa bodo dobili v zameno nekakšen podnebni bonus, v višini 200 evrov, razen na Dunaju, kjer bo ta bonus znašal 100 evrov. Okoljevarstvenik Štefan Merkač takšnim rešitvam ni naklonjen. Prepričan je, da bi morali sprejeti odločnejše ukrepe, čas se namreč izteka, čeprav sam, kot pravi, ostaja optimist. Kot član koroških Zelenih je bil v prejšnji deželni vladi, med letoma 2013 in 18, zadolžen za izvedbo ambicioznega energetskega načrta, s katerim naj bi korenito zmanjšali izpuste tologrednih plinov. Na naslednjih deželnih volitvah se Zeleni niso več uvrstili v deželni zbor, kakšna pa je bila usoda eneretskega načrta? O tem sva se s Štefanom Merkačem pogovarjala včeraj popoldne v Šmihelu pri Pliberku. Nad nama so se zbirali črni oblaki, veter se je krepil in narava nama je jasno sporočala, kaj se nam obeta v prihodnje. IN kako je zdaj z ambicioznim energetskim načrtom, sprejetim pred 9 leti?


Stran 58 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov