Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Kakšen izziv je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je priznal, da v Turčiji ne preprečujejo več beguncem in migrantom, da bi se napotili proti Grčiji ali Bolgariji oziroma proti zunanjim mejam Evropske unije. V Evropski uniji so razumljivo zaskrbljeni. Evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex pa je nemudoma stopnjo pripravljenosti na meji s Turčijo zvišala na visoko.
Razmere na področju nezakonitih migracij v Turčiji in celotni regiji spremljajo tudi v slovenski policiji in ministrstvu za notranje zadeve ter mirijo, da so na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje pripravljeni.
Če se razmere v Turčiji ne bodo umirile, bi lahko nov begunski val dosegel tudi Slovenijo. Varnostni strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da je tokratna situacija povsem drugačna kot leta 2015. Takrat smo begunce lahko kanalizirali naprej, sedaj pa jih bomo morali, če ne želimo, da ostanejo pri nas, zaustaviti že na južni meji.
Nevladne organizacije opozarjajo, da bo morala Slovenija – kljub zaostrenim razmeram – ravnati v skladu z mednarodnimi standardi in pri obravnavi prebežnikov spoštovati azilne postopke.
V Amnesty International Slovenija poudarjajo, da bi morale države Evropske unije narediti več za ljudi v stiski, ki potrebujejo zaščito, nuditi bi morale tudi večjo podporo državam na poti, kjer so razmere že zdaj zelo slabe. Hujše humanitarne posledice, ki jih lahko povzroči nov večji migracijski val, lahko preprečijo le države članice in evropska komisija s humanim ukrepanjem in ob spoštovanju človekovih pravic.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Kakšen izziv je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je priznal, da v Turčiji ne preprečujejo več beguncem in migrantom, da bi se napotili proti Grčiji ali Bolgariji oziroma proti zunanjim mejam Evropske unije. V Evropski uniji so razumljivo zaskrbljeni. Evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex pa je nemudoma stopnjo pripravljenosti na meji s Turčijo zvišala na visoko.
Razmere na področju nezakonitih migracij v Turčiji in celotni regiji spremljajo tudi v slovenski policiji in ministrstvu za notranje zadeve ter mirijo, da so na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje pripravljeni.
Če se razmere v Turčiji ne bodo umirile, bi lahko nov begunski val dosegel tudi Slovenijo. Varnostni strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da je tokratna situacija povsem drugačna kot leta 2015. Takrat smo begunce lahko kanalizirali naprej, sedaj pa jih bomo morali, če ne želimo, da ostanejo pri nas, zaustaviti že na južni meji.
Nevladne organizacije opozarjajo, da bo morala Slovenija – kljub zaostrenim razmeram – ravnati v skladu z mednarodnimi standardi in pri obravnavi prebežnikov spoštovati azilne postopke.
V Amnesty International Slovenija poudarjajo, da bi morale države Evropske unije narediti več za ljudi v stiski, ki potrebujejo zaščito, nuditi bi morale tudi večjo podporo državam na poti, kjer so razmere že zdaj zelo slabe. Hujše humanitarne posledice, ki jih lahko povzroči nov večji migracijski val, lahko preprečijo le države članice in evropska komisija s humanim ukrepanjem in ob spoštovanju človekovih pravic.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov