Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije
Varčevanje z energijo ključno v boju proti podnebnim spremembam
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije:
“Redko kdo pravzaprav zna izraziti svojo dnevno porabo energije v kilovatnih urah. Povprečen Slovenec porabi od 100 – 120 kilovatnih ur energije na dan. Kje jih porabijo, kje bi lahko zmanjšali porabo, to pa ljudje slabo poznajo. Mobilnost ponavadi predstavlja največji del tega. Če enkrat na leto potujemo z letalom in se vsak dan vozimo z osebnim avtom na delo in v trgovine, je to že 60 kilovatnih ur, torej polovica vsega.”
Svoj delež doprinese še razsvetljava, prehranjevanje, pa tudi nakupovanje nebistvenih stvari. Rajko Dolinšek iz podjetja Informa Echo, ki izvaja vseslovensko raziskavo o učinkoviti rabi energije, ugotavlja, da smo Slovenci smo razmeroma dobro ozaveščeni o pomenu varčevanja, a škripa pri prenosu v prakso – tudi on opozarja na našo ljubezen do osebnih avtomobilov:
“Je več kot pol anketiranih na prvem mestu med potratnimi navadami navedla preveliko odvisnost od osebnega avtomobila. Po drugi strani bi se le petina anketiranih odrekla udobju in fleksibilnosti, ki ju osebni avto omogoča.”
Pregovorno ugašanje luči je torej manj bistven ukrep, dodaja Kajfeževa. A Dolinšek opozarja; seštevek manjših navad lahko prinese zanimive rezultate:
“Slovenska gospodinjstva, ki puščajo le eno napravo v stanju pripravljenosti, v enem letu povečajo izpuste co2 v ozračje za približno 14 tisoč ton.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije
Varčevanje z energijo ključno v boju proti podnebnim spremembam
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije:
“Redko kdo pravzaprav zna izraziti svojo dnevno porabo energije v kilovatnih urah. Povprečen Slovenec porabi od 100 – 120 kilovatnih ur energije na dan. Kje jih porabijo, kje bi lahko zmanjšali porabo, to pa ljudje slabo poznajo. Mobilnost ponavadi predstavlja največji del tega. Če enkrat na leto potujemo z letalom in se vsak dan vozimo z osebnim avtom na delo in v trgovine, je to že 60 kilovatnih ur, torej polovica vsega.”
Svoj delež doprinese še razsvetljava, prehranjevanje, pa tudi nakupovanje nebistvenih stvari. Rajko Dolinšek iz podjetja Informa Echo, ki izvaja vseslovensko raziskavo o učinkoviti rabi energije, ugotavlja, da smo Slovenci smo razmeroma dobro ozaveščeni o pomenu varčevanja, a škripa pri prenosu v prakso – tudi on opozarja na našo ljubezen do osebnih avtomobilov:
“Je več kot pol anketiranih na prvem mestu med potratnimi navadami navedla preveliko odvisnost od osebnega avtomobila. Po drugi strani bi se le petina anketiranih odrekla udobju in fleksibilnosti, ki ju osebni avto omogoča.”
Pregovorno ugašanje luči je torej manj bistven ukrep, dodaja Kajfeževa. A Dolinšek opozarja; seštevek manjših navad lahko prinese zanimive rezultate:
“Slovenska gospodinjstva, ki puščajo le eno napravo v stanju pripravljenosti, v enem letu povečajo izpuste co2 v ozračje za približno 14 tisoč ton.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov