Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki različnih sindikatov ugotavljajo, da je pritiskov na njihovo delovanje vse več.
V medijih so že nekajkrat odmevale zgodbe o pritiskih, šikaniranju ali drugih oblikah omejevanja sindikatov s strani delodajalcev. Med bolj znanimi je denimo spor vodstva Kovinoplastike Lož s takratnim predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije Alešem Hogetom. Nedolgo nazaj so sindikalni zaupnici Visokošolskega sindikata Urši Opara Krašovec, ki je opozarjala na nepravilnosti ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Najnovejši primer pa je zgodba sindikalne predsednice v LIDL-u, ki se sooča z najhujšo obliko pritiska – grožnjo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A to še zdaleč niso edini primeri.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
»V glavnem so premeščanja, potem grožnje – prikrite grožnje. Grožnje na štiri oči, ki jih ne moreš dokazati. In to so tisti psihološki pritiski na posameznike, ki jih hočejo prepričati, da je sindikat nekaj slabega, namesto da bi vztrajali na tem, da je socialni dialog nekaj dobrega za razvoj podjetja,«
Svoja opažanja o vzrokih za povečano število pritiskov je z nami delil tudi Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednik Visokošolskega sindikata UL:
»To je povezano s tem, da je v določenih delih gospodarstva prišlo do precejšnjega upada sindikalnega članstva in da država dopušča množične kršitve delovnopravnih predpisov v nekaterih segmentih.«
Izpostavil je, da je še vedno veliko kršitev pri dolžini delovnika, neplačevanja pri delu plač in prikritih delovnih razmerij. Član Centra za družbeno raziskovanje CEDRA Branko Bembič je povedal, da je tudi v skrajnih primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi članov sindikata, namen vodstva podjetja že dosežen:
»Ko pride človek po dveh letih nazaj, tam ni več sindikata, ni več organizacije. Odrežejo ga praktično zato, da bi drugim pokazali: Če smo lahko predsednico ali predsednika sindikata, potem ste lahko vsi na listi za odstrel.«
Kovačič je še poudaril, da je državni nadzor nad spoštovanjem delavne zakonodaje zelo šibak, da je Inšpektorat za delo izjemno podhranjen. Ker so kršitve delavskih pravic tako množične, pa so že postale del poslovnega modela, v prispevku ugotavljata Tadeja Lukanc in Peter Močnik.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki različnih sindikatov ugotavljajo, da je pritiskov na njihovo delovanje vse več.
V medijih so že nekajkrat odmevale zgodbe o pritiskih, šikaniranju ali drugih oblikah omejevanja sindikatov s strani delodajalcev. Med bolj znanimi je denimo spor vodstva Kovinoplastike Lož s takratnim predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije Alešem Hogetom. Nedolgo nazaj so sindikalni zaupnici Visokošolskega sindikata Urši Opara Krašovec, ki je opozarjala na nepravilnosti ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Najnovejši primer pa je zgodba sindikalne predsednice v LIDL-u, ki se sooča z najhujšo obliko pritiska – grožnjo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A to še zdaleč niso edini primeri.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
»V glavnem so premeščanja, potem grožnje – prikrite grožnje. Grožnje na štiri oči, ki jih ne moreš dokazati. In to so tisti psihološki pritiski na posameznike, ki jih hočejo prepričati, da je sindikat nekaj slabega, namesto da bi vztrajali na tem, da je socialni dialog nekaj dobrega za razvoj podjetja,«
Svoja opažanja o vzrokih za povečano število pritiskov je z nami delil tudi Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednik Visokošolskega sindikata UL:
»To je povezano s tem, da je v določenih delih gospodarstva prišlo do precejšnjega upada sindikalnega članstva in da država dopušča množične kršitve delovnopravnih predpisov v nekaterih segmentih.«
Izpostavil je, da je še vedno veliko kršitev pri dolžini delovnika, neplačevanja pri delu plač in prikritih delovnih razmerij. Član Centra za družbeno raziskovanje CEDRA Branko Bembič je povedal, da je tudi v skrajnih primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi članov sindikata, namen vodstva podjetja že dosežen:
»Ko pride človek po dveh letih nazaj, tam ni več sindikata, ni več organizacije. Odrežejo ga praktično zato, da bi drugim pokazali: Če smo lahko predsednico ali predsednika sindikata, potem ste lahko vsi na listi za odstrel.«
Kovačič je še poudaril, da je državni nadzor nad spoštovanjem delavne zakonodaje zelo šibak, da je Inšpektorat za delo izjemno podhranjen. Ker so kršitve delavskih pravic tako množične, pa so že postale del poslovnega modela, v prispevku ugotavljata Tadeja Lukanc in Peter Močnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Cene prašičjega mesa na evropskih borzah vrtoglavo rastejo. V zadnjih treh tednih se je odkupna cena v povprečju povišala za 30%. Slovenski trg je odvisen od ponudne svinjskega mesa na evropskem trgu, z lastno proizvodnjo prašičev pokrijemo samo okoli tretjino potreb. Prašičjega mesa primanjkuje tudi na evropskem in celotnem svetovnem trgu. Glavni vzrok je pomanjkanje svinjine na azijskih trgih, ki imajo zaradi prašičje kuge velike izgube lastnih čred in nadomeščajo svoj primanjkljaj, seveda za to ponujajo visoke cene. Tuji in slovenski dobavitelji so trgovcem že napovedali podražitve, dvig maloprodajnih cen v trgovinah se obeta že prihodnji teden in sicer najprej pri svežem prašičjem mesu, kasneje pa tudi v mesnih izdelkih, kot so pršuti, klobase in salame. Šunke v pred velikonočnem času še ne bodo dražje. Po mnenju poznavalcev bo trend dvigovanja odkupnih cen prašičev trajal precej dolgo.
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Dr. Tomaž Zwitter o prvi podobi črne luknje (avtor: Blaž Mazi, foto: Event Horizon Telescope Collaboration)
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tehnologija, posel, kultura. Vse to je milanski Teden oblikovanja. V 58-ih letih je prerastel v največji pohištveni sejem sveta in velja za enega najboljših primerov italijanske odličnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od lanskega 1. junija je marsikatera prodaja nepremičnine, hiše ali stanovanja, padla v vodo. Razlog? Prodajalec ni znal priskrbeti gradbenega in uporabnega dovoljenja. Kupec pa brez njiju ni mogel najeti stanovanjskega kredita, ker bi transakcija brez dovoljenj lahko veljala za nično. Notarji, tudi nekateri nepremičninski posredniki, so glasno opozarjali, da je zakonodaja neživljenjska in bo zadušila trg. Drugi so bili mnenja, da je skrajni čas, da se lastnike prisili v pravno urejanje nepremičnin, ki zaradi pomanjkanja dovoljenj ali skladnosti z njimi spominjajo na divji zahod. Ministrstvo za okolje in prostor je prisluhnilo pripombam in v pripravi je sprememba 93. člena gradbenega zakona. Ta od upravljavcev, notarjev in pooblaščenih inženirjev in drugih oseb ne bi več zahteval, da preverijo veljavnost gradbenega in uporabnega dovoljenja. Več v pogovoru Petra Močnika z Majo Derčar.
Čez teden dni se bodo v praksi začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika, ki je sicer začel veljati 15-tega aprila 2017. Družinski zakonik prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja »ženitnih pogodb«, ki jih pri nas doslej nismo poznali in pa možnost, da se kar pri notarju sklene sporazum o razvezi zakona. Obe spremembi bosta velik izziv za notarje, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani. O obeh novostih se je Jolanda Lebar pogovarjala z notarko Natašo Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nedeljsko jutro na Prvem smo posvetili vonju in parfumom. Sogovorniki: Ana Ličina - aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije, Grega Repovš - redni profesor za občo psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, Rihard Knafelj - ljubitelj in zbiratelj parfumov.
Južna Koreja je kot prva država na svetu ponudila storitve v komercialnem mobilnem omrežju 5G. Da bi si tehnološko napredna država zagotovila prestižni naziv prve na svetu, je z uvedbo pohitela in jo izvedla dva dni pred napovedanim datumom. Lucija Fatur se je pogovarjala z Miranom Vargo.
Na Vodnikovi domačiji se danes začenja tretji Festival angažiranega pisanja Itn., ki vsako pomlad mladini in vsem ostalim v mestu prinese intenzivno druženje s knjigami in ob knjigah. Tudi letos se bodo zvrstili številni pogovori, predavanja, umetniški dogodki in delavnice, povezane z literaturo.
Neveljaven email naslov