Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki različnih sindikatov ugotavljajo, da je pritiskov na njihovo delovanje vse več.
V medijih so že nekajkrat odmevale zgodbe o pritiskih, šikaniranju ali drugih oblikah omejevanja sindikatov s strani delodajalcev. Med bolj znanimi je denimo spor vodstva Kovinoplastike Lož s takratnim predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije Alešem Hogetom. Nedolgo nazaj so sindikalni zaupnici Visokošolskega sindikata Urši Opara Krašovec, ki je opozarjala na nepravilnosti ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Najnovejši primer pa je zgodba sindikalne predsednice v LIDL-u, ki se sooča z najhujšo obliko pritiska – grožnjo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A to še zdaleč niso edini primeri.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
»V glavnem so premeščanja, potem grožnje – prikrite grožnje. Grožnje na štiri oči, ki jih ne moreš dokazati. In to so tisti psihološki pritiski na posameznike, ki jih hočejo prepričati, da je sindikat nekaj slabega, namesto da bi vztrajali na tem, da je socialni dialog nekaj dobrega za razvoj podjetja,«
Svoja opažanja o vzrokih za povečano število pritiskov je z nami delil tudi Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednik Visokošolskega sindikata UL:
»To je povezano s tem, da je v določenih delih gospodarstva prišlo do precejšnjega upada sindikalnega članstva in da država dopušča množične kršitve delovnopravnih predpisov v nekaterih segmentih.«
Izpostavil je, da je še vedno veliko kršitev pri dolžini delovnika, neplačevanja pri delu plač in prikritih delovnih razmerij. Član Centra za družbeno raziskovanje CEDRA Branko Bembič je povedal, da je tudi v skrajnih primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi članov sindikata, namen vodstva podjetja že dosežen:
»Ko pride človek po dveh letih nazaj, tam ni več sindikata, ni več organizacije. Odrežejo ga praktično zato, da bi drugim pokazali: Če smo lahko predsednico ali predsednika sindikata, potem ste lahko vsi na listi za odstrel.«
Kovačič je še poudaril, da je državni nadzor nad spoštovanjem delavne zakonodaje zelo šibak, da je Inšpektorat za delo izjemno podhranjen. Ker so kršitve delavskih pravic tako množične, pa so že postale del poslovnega modela, v prispevku ugotavljata Tadeja Lukanc in Peter Močnik.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki različnih sindikatov ugotavljajo, da je pritiskov na njihovo delovanje vse več.
V medijih so že nekajkrat odmevale zgodbe o pritiskih, šikaniranju ali drugih oblikah omejevanja sindikatov s strani delodajalcev. Med bolj znanimi je denimo spor vodstva Kovinoplastike Lož s takratnim predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije Alešem Hogetom. Nedolgo nazaj so sindikalni zaupnici Visokošolskega sindikata Urši Opara Krašovec, ki je opozarjala na nepravilnosti ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Najnovejši primer pa je zgodba sindikalne predsednice v LIDL-u, ki se sooča z najhujšo obliko pritiska – grožnjo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A to še zdaleč niso edini primeri.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
»V glavnem so premeščanja, potem grožnje – prikrite grožnje. Grožnje na štiri oči, ki jih ne moreš dokazati. In to so tisti psihološki pritiski na posameznike, ki jih hočejo prepričati, da je sindikat nekaj slabega, namesto da bi vztrajali na tem, da je socialni dialog nekaj dobrega za razvoj podjetja,«
Svoja opažanja o vzrokih za povečano število pritiskov je z nami delil tudi Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednik Visokošolskega sindikata UL:
»To je povezano s tem, da je v določenih delih gospodarstva prišlo do precejšnjega upada sindikalnega članstva in da država dopušča množične kršitve delovnopravnih predpisov v nekaterih segmentih.«
Izpostavil je, da je še vedno veliko kršitev pri dolžini delovnika, neplačevanja pri delu plač in prikritih delovnih razmerij. Član Centra za družbeno raziskovanje CEDRA Branko Bembič je povedal, da je tudi v skrajnih primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi članov sindikata, namen vodstva podjetja že dosežen:
»Ko pride človek po dveh letih nazaj, tam ni več sindikata, ni več organizacije. Odrežejo ga praktično zato, da bi drugim pokazali: Če smo lahko predsednico ali predsednika sindikata, potem ste lahko vsi na listi za odstrel.«
Kovačič je še poudaril, da je državni nadzor nad spoštovanjem delavne zakonodaje zelo šibak, da je Inšpektorat za delo izjemno podhranjen. Ker so kršitve delavskih pravic tako množične, pa so že postale del poslovnega modela, v prispevku ugotavljata Tadeja Lukanc in Peter Močnik.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov