Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.
Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”
Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.
Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.
“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”
Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”
Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.
Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”
Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.
Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.
“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”
Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”
Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.
Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.
Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay
O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay
Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.
Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov