Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.
Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”
Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.
Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.
“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”
Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”
Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.
Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”
Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.
Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.
“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”
Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”
Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov