Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.

Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami

Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.

Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”

Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.

Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.

“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”

Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”

Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.