Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.
Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”
Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.
Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.
“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”
Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”
Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.
Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”
Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.
Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.
“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”
Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”
Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.
Z jutrišnjim 1. februarjem začnejo veljati nova pravila pri omejitvi covidnih potrdil. Potrdila bo mogoče podaljšati s cepljenjem s poživitvenim odmerkom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Ročna dela, kot je na primer kvačkanje, mnogi še vedno povezujejo s preganjanjem dolgčasa v zrelih letih. A vse raje kvačkajo tudi mlajše generacije, celo kak moški se najde vmes, kar dokazuje projekt Slovenija kvačka. V zadnjih nekaj mesecih so se po vsej Sloveniji kvačkali občinski grbi, zakaj in kako, nam je povedala pobudnica in gonilna sila projekta Jadranka Smiljić. Več Andreja Čokl.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Već Lidija Cokan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Neveljaven email naslov