Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve
Andrej Šter, vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve je z Matejo železnikar sza naš program spregovoril o tem, kakšne so razmere na slovenskih mejah, kako jih rešujejo in tudi, kakšne možnosti za vrnitev domov imajo Slovenci, ki so trenutno v ZDA.
“Na slovenskih mejah prihaja do zastojev in čakalnih vrst, ki jih povzročajo zlasti odločitve naših sosednjih držav”, razmere opisuje Šter. “V regiji skupamo obuditi duh medsebojnega sodelovanja. Ocenjujemo, da zapore meja ne spodbujajo k boljšemu stanju kot tudi ne k boljšemu zdravju.”
Hrvaška otežuje tranzit tovornih vozil in oseb, ki prihajajo iz Italije, pojanjuje Šter:
“Za vstop na Hrvaško in tranzit hrvaškega ozemlja potrebujejo dokumentacijo in zdravstveno spričevalo. Zato nastaja daljši zastoj.”
Kot dodaja Šter so se s hrvaškim veleposlanikom včeraj pogovarjali o rešitvi 15 km zastoja na Obrežju:
“Če tu nastane žep ali zapora, bomo kmalu imeli komajda ali sploh neobvladljive razmere ne le v transportnem, ampak tudi v zdravstvenem in socialnem pogledu.”
Dokaj ostre omejitve na meji s Slovenijo je sprejela tudi Madžarska, saj tranzitnega prometa in oseb, ki prihaja iz Italije sploh ne omogoča:
“Z njimi to skušamo rešiti na način, da bi razreševali problem oseb, ki prihajajo iz Italije in so bodisi Madžarski, Romunski, Bolgarski, Ukrajinski državljani in njihov transport. Zaenkrat nimamo rešitve, a smo na dobri poti.”
ZDA so uvedle popolno prepoved prihoda letalskega prevoza iz Schengenskega območja, niso pa prepovedale poletov iz ZDA proti Evropi:
“Zato je naš nasvet, da si Slovenci, ki so trenutno v ZDA, organizirajo kar najhitrejši odhod iz ZDA in prihod domov. Zaenkrat je to še popolnoma možno, saj omogačajo prevoz svojih državljanov iz Evrope proti ZDA. In dokler bodo šla polna letala proti ZDA, bodo šla tudi nazaj. Ko se bo ta promet izpraznil v eno smer, bodo letalske družbe ukinjale polete. Zato svetujemo, da to možnost odhoda iz ZDA izkoristijo čim hitreje.”
Andrej Šter še dodaja, da svetujejo skrajno zadržanost potovanj kamorkoli in trezen razmislek o tem, ali razlogi za potovanje zares presegajo tveganje, ki v takšnih razmerah obstaja.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve
Andrej Šter, vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve je z Matejo železnikar sza naš program spregovoril o tem, kakšne so razmere na slovenskih mejah, kako jih rešujejo in tudi, kakšne možnosti za vrnitev domov imajo Slovenci, ki so trenutno v ZDA.
“Na slovenskih mejah prihaja do zastojev in čakalnih vrst, ki jih povzročajo zlasti odločitve naših sosednjih držav”, razmere opisuje Šter. “V regiji skupamo obuditi duh medsebojnega sodelovanja. Ocenjujemo, da zapore meja ne spodbujajo k boljšemu stanju kot tudi ne k boljšemu zdravju.”
Hrvaška otežuje tranzit tovornih vozil in oseb, ki prihajajo iz Italije, pojanjuje Šter:
“Za vstop na Hrvaško in tranzit hrvaškega ozemlja potrebujejo dokumentacijo in zdravstveno spričevalo. Zato nastaja daljši zastoj.”
Kot dodaja Šter so se s hrvaškim veleposlanikom včeraj pogovarjali o rešitvi 15 km zastoja na Obrežju:
“Če tu nastane žep ali zapora, bomo kmalu imeli komajda ali sploh neobvladljive razmere ne le v transportnem, ampak tudi v zdravstvenem in socialnem pogledu.”
Dokaj ostre omejitve na meji s Slovenijo je sprejela tudi Madžarska, saj tranzitnega prometa in oseb, ki prihaja iz Italije sploh ne omogoča:
“Z njimi to skušamo rešiti na način, da bi razreševali problem oseb, ki prihajajo iz Italije in so bodisi Madžarski, Romunski, Bolgarski, Ukrajinski državljani in njihov transport. Zaenkrat nimamo rešitve, a smo na dobri poti.”
ZDA so uvedle popolno prepoved prihoda letalskega prevoza iz Schengenskega območja, niso pa prepovedale poletov iz ZDA proti Evropi:
“Zato je naš nasvet, da si Slovenci, ki so trenutno v ZDA, organizirajo kar najhitrejši odhod iz ZDA in prihod domov. Zaenkrat je to še popolnoma možno, saj omogačajo prevoz svojih državljanov iz Evrope proti ZDA. In dokler bodo šla polna letala proti ZDA, bodo šla tudi nazaj. Ko se bo ta promet izpraznil v eno smer, bodo letalske družbe ukinjale polete. Zato svetujemo, da to možnost odhoda iz ZDA izkoristijo čim hitreje.”
Andrej Šter še dodaja, da svetujejo skrajno zadržanost potovanj kamorkoli in trezen razmislek o tem, ali razlogi za potovanje zares presegajo tveganje, ki v takšnih razmerah obstaja.
Že od leta 2005 je 17. avgust državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev za matičnim narodom. Pred 101. letom je namreč vojska na množičnem zborovanju v Beltincih po zgolj petih dneh zasedbe Prekmurja, ki ga je tedanja kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov dobila za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci, predala oblast civilni upravi. Na tedanje dogodke je v pogovoru z Lidijo Kosi spomnila zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Neveljaven email naslov