Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je 7 vstopnih točk, a le za najbolj nujne primere
Zaradi značilnosti novega koronavirusa so med najbolj ogroženimi skupinami zdravstvenih delavcev prav zobozdravniki. Zato je delo doktorjev dentalne medicine v teh dneh močno okrnjeno in organizirano drugače. Zobne ordinacije ne obratujejo po ustaljenem protokolu, vse nenujne zobozdravstvene storitve so odpovedali. A za nujno zobozdravstveno oskrbo je poskrbljeno v sedmih vstopnih točkah. To so po besedah Jerneja Vreska, dr. den. med., ki je odgovoren za urgentno zobozdravstvo v Zdravstvenem domu Ljubljana, v trenutnih razmerah pa za vzpostavitev in vodenje vstopne točke za Ljubljano: ekstrakcije, hude bolečine, kjer analgetiki ne pomagajo, močne krvavitve, ki se ne ustavijo, hujše poškodbe zob, gnojna vnetja s povišano telesno temperaturo z oteženim požiranjem in dihanjem – torej ko gre za potencialno življenje ogrožajoča stanja. Na vstopno točko pa nas mora napotiti naš izbrani zobozdravnik.
“Zobne ordinacije res ne delujejo kot običajno, a zobozdravniki morajo še vedno biti na svojih delovnih mestih, triažirati paciente telefonsko in jim po potrebi predpisovati medikamentozno terapijo – na primer pacientom, ki potrebujejo neko protibolečinsko zdravilo ali pa antibiotično zdravljenje. Sprejemati morajo tudi klice pacientov, ki imajo eno izmed teh nujnih stanj, in jih po potrebi naročiti na eno od vstopnih točk.”
Vstopne točke namreč delujejo po principu naročanja. Imajo pa dve ambulanti: za tiste, ki so okuženi s koronavirusom ali so v rizični skupini, in za zdrave paciente. V obeh pa zdravstveno osebje dela v posebni zaščitni opremi: v skafandrih, z maskami in rokavicami, kar je po besedah našega sogovornika izredno naporno, a edino zagotavlja, da se različne okužbe ne prenaša z uporabnikov na zdravstveno osebje in obratno. Le tako lahko zagotovijo te osnovne zobozdravstvene potrebe čez celotno obdobje trajanja epidemije.
“Naj na vstopne točke ljudje ne hodijo sami. Njihov izbrani zobozdravnik (ali triažna služba) nas pokliče in mi damo termin, kdaj uporabnik pride k nam.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je 7 vstopnih točk, a le za najbolj nujne primere
Zaradi značilnosti novega koronavirusa so med najbolj ogroženimi skupinami zdravstvenih delavcev prav zobozdravniki. Zato je delo doktorjev dentalne medicine v teh dneh močno okrnjeno in organizirano drugače. Zobne ordinacije ne obratujejo po ustaljenem protokolu, vse nenujne zobozdravstvene storitve so odpovedali. A za nujno zobozdravstveno oskrbo je poskrbljeno v sedmih vstopnih točkah. To so po besedah Jerneja Vreska, dr. den. med., ki je odgovoren za urgentno zobozdravstvo v Zdravstvenem domu Ljubljana, v trenutnih razmerah pa za vzpostavitev in vodenje vstopne točke za Ljubljano: ekstrakcije, hude bolečine, kjer analgetiki ne pomagajo, močne krvavitve, ki se ne ustavijo, hujše poškodbe zob, gnojna vnetja s povišano telesno temperaturo z oteženim požiranjem in dihanjem – torej ko gre za potencialno življenje ogrožajoča stanja. Na vstopno točko pa nas mora napotiti naš izbrani zobozdravnik.
“Zobne ordinacije res ne delujejo kot običajno, a zobozdravniki morajo še vedno biti na svojih delovnih mestih, triažirati paciente telefonsko in jim po potrebi predpisovati medikamentozno terapijo – na primer pacientom, ki potrebujejo neko protibolečinsko zdravilo ali pa antibiotično zdravljenje. Sprejemati morajo tudi klice pacientov, ki imajo eno izmed teh nujnih stanj, in jih po potrebi naročiti na eno od vstopnih točk.”
Vstopne točke namreč delujejo po principu naročanja. Imajo pa dve ambulanti: za tiste, ki so okuženi s koronavirusom ali so v rizični skupini, in za zdrave paciente. V obeh pa zdravstveno osebje dela v posebni zaščitni opremi: v skafandrih, z maskami in rokavicami, kar je po besedah našega sogovornika izredno naporno, a edino zagotavlja, da se različne okužbe ne prenaša z uporabnikov na zdravstveno osebje in obratno. Le tako lahko zagotovijo te osnovne zobozdravstvene potrebe čez celotno obdobje trajanja epidemije.
“Naj na vstopne točke ljudje ne hodijo sami. Njihov izbrani zobozdravnik (ali triažna služba) nas pokliče in mi damo termin, kdaj uporabnik pride k nam.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov