Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okuženi z novim koronavirusom javno spregovoril

18.03.2020

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.

Za naš radio je spregovoril eden od prvih dveh okuženih z novim koronavirusom v občini Postojna

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo s koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje na daleč izogibajo. Ravno zato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec, ki se je z njim pogovarjala po telefonu.

Pavlin se počuti dobro. Kakšnih večjih težav in vročine ni imel, šele sedaj ga je začelo siliti na kašelj. Da bi lahko bil okužen z novim koronavirusom je pomislil po vrnitvi iz Italije, saj se ni počutil ravno najbolje. Nemudoma je poklical zdravnika, se samoizoliral in počakal na odvzem brisa. Ta je bil pozitiven, zato je šel na pregled na Infekcijsko kliniko, od koder so ga poslali domov. Časa za razmišljanje o morebitnih slabih stvareh nima, saj dela od doma in dela ima čez glavo. Kako je prišlo do okužbe, ne ve. Predvideva pa, da mu je zaradi nahoda padla odpornost in si je zanesel virus v telo najverjetneje zanesel med brisanjem nosu. Doma bo še ves prihodnji teden, čaka pa ga še eno testiranje na Infekcijski kliniki.

Deset dni po povratku iz Italije za koronavirusom ni zbolel nihče drug. Ne družina, ne prijatelji, je pa zato do njih vseh toliko bolj neprizanesljiva okolica, zato se je odločil, da svojo zgodbo deli tudi z nami. »Okužimo se lahko vsi, pomembno je, da se takoj samizoliramo in upoštevamo vse nasvete,« pravi. Ni mu pa jasno, kako je lahko za njegovo okužbo izvedela vsa okolica. »Testiral sem se zvečer, zjutraj pa so že vsi vedeli, da sem pozitiven na virus. Vsej zakonodaji o varovanju osebnih podatkov navkljub.«

In potem se je začelo. Okolica je začela obsojati njegovo širšo družino – starše, čeprav stika z njimi ni imel že precej časa pred odhodom v Italijo, brata, sestro in njuni družini. Postrani gledajo tudi zaposlene v njegovem podjetju, njihovim družinskim članom pa so nekatera podjetja prepovedala prihod na delo. »Kot bi živeli v srednjem veku. V času inkvizicije,« pravi. Preseneča ga, da se to vse dogaja v leti 2020 in v negotovem času, ko lahko zboli prav vsak izmed nas. Vse skupaj pa poziva k upoštevanju navodil pristojnih služb. »V desetih dneh se je svet dodobra spremenil. Potrpimo nekaj tednov in pojdimo raje v naravo. Sami.«


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Okuženi z novim koronavirusom javno spregovoril

18.03.2020

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.

Za naš radio je spregovoril eden od prvih dveh okuženih z novim koronavirusom v občini Postojna

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo s koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje na daleč izogibajo. Ravno zato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec, ki se je z njim pogovarjala po telefonu.

Pavlin se počuti dobro. Kakšnih večjih težav in vročine ni imel, šele sedaj ga je začelo siliti na kašelj. Da bi lahko bil okužen z novim koronavirusom je pomislil po vrnitvi iz Italije, saj se ni počutil ravno najbolje. Nemudoma je poklical zdravnika, se samoizoliral in počakal na odvzem brisa. Ta je bil pozitiven, zato je šel na pregled na Infekcijsko kliniko, od koder so ga poslali domov. Časa za razmišljanje o morebitnih slabih stvareh nima, saj dela od doma in dela ima čez glavo. Kako je prišlo do okužbe, ne ve. Predvideva pa, da mu je zaradi nahoda padla odpornost in si je zanesel virus v telo najverjetneje zanesel med brisanjem nosu. Doma bo še ves prihodnji teden, čaka pa ga še eno testiranje na Infekcijski kliniki.

Deset dni po povratku iz Italije za koronavirusom ni zbolel nihče drug. Ne družina, ne prijatelji, je pa zato do njih vseh toliko bolj neprizanesljiva okolica, zato se je odločil, da svojo zgodbo deli tudi z nami. »Okužimo se lahko vsi, pomembno je, da se takoj samizoliramo in upoštevamo vse nasvete,« pravi. Ni mu pa jasno, kako je lahko za njegovo okužbo izvedela vsa okolica. »Testiral sem se zvečer, zjutraj pa so že vsi vedeli, da sem pozitiven na virus. Vsej zakonodaji o varovanju osebnih podatkov navkljub.«

In potem se je začelo. Okolica je začela obsojati njegovo širšo družino – starše, čeprav stika z njimi ni imel že precej časa pred odhodom v Italijo, brata, sestro in njuni družini. Postrani gledajo tudi zaposlene v njegovem podjetju, njihovim družinskim članom pa so nekatera podjetja prepovedala prihod na delo. »Kot bi živeli v srednjem veku. V času inkvizicije,« pravi. Preseneča ga, da se to vse dogaja v leti 2020 in v negotovem času, ko lahko zboli prav vsak izmed nas. Vse skupaj pa poziva k upoštevanju navodil pristojnih služb. »V desetih dneh se je svet dodobra spremenil. Potrpimo nekaj tednov in pojdimo raje v naravo. Sami.«


27.08.2020

Socialna distanca ali varna razdalja?

Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva. foto: Alexandra_Koch (Pixabay)


27.08.2020

Prihodnost je v večji produktivnosti

Gospodarska združenja so že pred časom začela opozarjati na dejavnike, ki lahko dvignejo slovensko produktivnost. Slovenija je lani zabeležila okrog 46 tisoč 700 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, Avstrija okrog 80 tisoč. Naša država je na račun višje stopnje zaposlenosti v zadnjih letih zmanjšala vrzel do povprečja Evropske unije po bruto domačem proizvodu, vrzel v produktivnosti pa kar vztraja ali se povečuje. To, drugače povedano, pomeni, da izdelke prodamo slabše kot Avstrijci in Nemci. Zakaj? Kako to popraviti? Na gospodarskem ministrstvu so prejeli akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Med avtorji je tudi Polona Domadenik, z njo se je pogovarjala Maja Derčar.


27.08.2020

Darko Brlek o pomenu nacionalne RTV: "Dogodki se zgodijo in minejo – če niso posneti, potem nimamo lastne zgodovine, nimamo identitete"

Eden naših najprepoznavnejših festivalov, Festival Ljubljana, poteka že 68 let. Neskončno število glasbenikov in drugih umetnikov iz Slovenije in tujine je v teh letih razveselilo občinstvo – nekatere z odrov v Ljubljani, mnoge druge pa je festivalsko dogajanje doseglo prek radijskih valov in televizijskih sprejemnikov. O pomenu sodelovanja z RTV Slovenija je spregovoril dolgoletni direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek.


26.08.2020

Nadzor bo tudi v bodoče potekal nemoteno

Z uvedbo odloka o obvezni 14-dnevni karanteni ob vrnitvi iz Hrvaške se je povečalo število karantenskih odločb in se bo še bolj. Tiste, ki jim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Nadzor na terenu v spremstvu policije opravlja 85 inšpektorjev. Ti zagotavljajo, da bodo nadzor tudi v prihodnje nemoteno izvajali. Podrobneje inšpektorica Deana Potza v pogovoru z Markom Rozmanom.


25.08.2020

Bo vlada še za mesec dni podaljšala subvencioniranje čakanja na delo?

V četrtek bo vlada odločala o tem, ali podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo v sklopu četrtega protikorona paketa še za mesec dni. Obrtniki in podjetniki si tega seveda želijo in pozivajo k podaljšanju celo do konca leta. Več Erna Strniša.


25.08.2020

Učenci imajo v šolah smerokaze kot v prometu

V Srbiji se je število novih okužb v zadnjih dneh zmanjšalo, danes so ob 8646 testih odkrili 106 novih primerov, umrli so štirje ljudje s koronavirusno boleznijo. Ob strogih ukrepih je vrata odprlo prvih nekaj šol, velika večina bo to storila 1. septembra, čeprav zveza sindikatov zaposlenih v šolstvu zahteva preložitev za dva tedna. Dopisnika Boštjana Anžina je v Beograd poklicala Lucija Fatur.


24.08.2020

Vlado Kreslin, Marko Vuksanovič in Sebastijan Lukovnjak o pomenu Radia Slovenija

Glasbeniki o svojih izkušnjah in vlogi Radia Slovenija na širokem področju, ki ga imenujemo slovenska glasba oz. glasba na Slovenskem.


24.08.2020

Izpust sovice

Danes so na Cerkniškem jezeru v naravo izpustili malo sovo, ki jo je ki jo je nebogljeno 22. julija pred policijsko postajo Cerknica našel njen uslužbenec Bogdan Paternost. Ta je nato poklical v Notranjski park, osrednjo okoljevarstveno institucijo v regiji, kjer so poskrbeli, da je šla v varne roke.


22.08.2020

Jutro na terenu - Planinski dom na Kalu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.08.2020

Zavarovalnice

Pandemija je v finančnem svetu ogrozila izplačila dividend. Potem ko so se za ta korak že odločili v bankah, so temu sledile tudi zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je tako zavarovalnicam podaljšala priporočilo lastnikom, naj si del dobička za lani v imenu ohranitve kapitalske trdnosti svojih naložb, ne izplačajo. Urška Jereb


21.08.2020

Dan okoljskega dolga je letos 22. avgusta

Kolikor lahko planet v enem letu obnovi naravnih virov, toliko jih bomo dejansko porabili do 22. avgusta. Da bi bila trenutna poraba vzdržna, bi potrebovali 1,6 Zemlje. Seveda pa so med državami po svetu velike razlike. Najbolj potratni so Katarci, ki bi za svoj življenjski slog potrebovali kar 8 planetov, Američani pet, slovenskemu načinu življenja bi zadoščali trije. Glede na lani, ko smo vire porabili že do 29. julija, smo bili letos na svetovni ravni za dobre tri tedne bolj varčni. Privarčevani tedni odsevajo predvsem zmanjšanje prometa, predvsem letalskega, gospodarske produktivnosti in tudi posledično manjšo proizvodnjo elektrike. Ob tem izračuni kažejo, da Slovenija kljub pandemiji svojega okoljskega dolga ni uspela zmanjšati, saj smo svojo kvoto porabili že 26.aprila, dan prej kot lani. Foto: Global Footprint Network


21.08.2020

Knez: Ustavnega sodnika opredeljuje več kot le 46 glasov podpore

Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez pravi, da je bolj pomembno kot, kdaj bodo dobili novega ustavnega sodnika, to, ali bo novi sodnik takšnega profila, kot ga ustavno sodišče potrebuje.


20.08.2020

Ponovno odprtje šol v Italiji je prioriteta politike in družbe

V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.


20.08.2020

Šircelj: Za ureditev dolgotrajne oskrbe ne bo novega davka

Vlada ima še deset dni za posredovanje rebalansa državnemu zboru. Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bodo prihodki nižji za milijardo in pol, odhodki pa višji za 2 milijardi


19.08.2020

Pro bono ambulante

Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Kolega Peter Močnik se je pogovarjal s strokovno vodjo ljubljanske pro bono ambulante Vido Drame Orožim, dr. med.


19.08.2020

Ana in Žiga Ritonja - prostovoljca v hrastniškem domu

Pomoč obolelim za Covid-19 že od marca nudijo mnogi prostovoljci – dostavljajo hrano, hodijo po nakupih, pomagajo pri drugih nujnih opravilih. Tako je tudi v Hrastniku, ki je eno od tistih mest, ki je bilo v zadnjem času najbolj prizadeto. Za koordinacijo prostovoljcev tam skrbi območni Rdeči križ. Vsak dan je v pogonu nekaj manj kot 20 ljudi, so nam povedali. V hrastniški dom starejših so na pomoč ob izbruhu virusa prišli tudi delavci iz drugih krajev – iz Metlike, Gornjega grada, Ljubljane, Ljutomera, Trbovelj. Med njimi sta bila tudi 19-letni Žiga Ritonja in njegova 22-letna sestra Ana. Žiga je v domu pomagal tri tedne, sestra, ki je bolničarka negovalka v domu v Lukavcih, teden manj. Izkušnjo sta opisala Andreji Gradišar.


18.08.2020

Prvega septembra vsi v šolo!

Novica dneva je, da se prvega septembra v šole vračajo vsi učenci in dijaki, je opoldne sporočila pristojna ministrica Simona Kustec, saj zdajšnja epidemiološka slika dopušča vrnitev vseh učencev v učilnice. Vendar bo pouk potekal v skladu s priporočili za preprečevanje širjenja korona virusa oziroma v skladu s tako imenovanim zelenim B modelom.


18.08.2020

Poziv dopustnikom, naj zapustijo Hrvaško pred uvedbo karantene

Zdravstvena stroka skupaj z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem poziva dopustnike na Hrvaškem, naj se čim prej vrnejo domov, preden bo začela veljati karantena.


17.08.2020

Kolesarski maraton Franja bo, tekaški praznik v Ljubljani pod vprašajem

Mnogi so pomladne in poletne mesece izkoristili tudi za tek in kolesarjenje in že nestrpno pričakujejo dve veliki rekreativni prireditvi. Trenutno so v boljšem položaju kolesarji, saj so prireditelji maratona Franje dobili zeleno luč za izvedbo, dokončna odločitev o ljubljanskem maratonu pa bo znana 10. septembra. Več, tudi o jeklenem triatlonu, v prispevku Jureta Jeromna


17.08.2020

101. obletnica priključitve Prekmurja

Že od leta 2005 je 17. avgust državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev za matičnim narodom. Pred 101. letom je namreč vojska na množičnem zborovanju v Beltincih po zgolj petih dneh zasedbe Prekmurja, ki ga je tedanja kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov dobila za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci, predala oblast civilni upravi. Na tedanje dogodke je v pogovoru z Lidijo Kosi spomnila zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.


Stran 111 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov