Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Že odhod v trgovino je praznik, pravi Peter Zupanc, Slovenec, ki 10 let živi na Kitajskem
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe za omejevanje širitve virusa, meni, da ukrepamo prepočasi.
»Dokler je izkušnja nova in se nanjo še navajaš, je še zanimivo, potem ko karantena postane vsakodnevni ritual, pa moraš sam sebi delati presenečenja. Opazujem, kaj se dogaja v Sloveniji, občutek imam, da bi se morale stvari odvijati mnogo hitreje, da bi se širjenje virusa preprečevalo in bi bilo čim manj okuženih,« je med drugim povedal. Vsak njegov korak spremlja aplikacija na telefonu, ki v primeru okužbe omogoča nadzor nad nadaljnjo širitvijo. Dolgo obdobje karantene zaznamuje življenje, že odhod v trgovino je postal praznik, je dejal. »Čas se da razporediti tako, da z rahlim dolgočasjem zmoreš,« je šaljivo povzel.
Že 10 let, od kar je odšel na Kitajsko, se prijateljem in znancem vsak mesec oglasi s Pismi s Kitajske po mejlu, zdaj ko se je pojavil virus tudi pri nas, so pisma pogostejša. »Midva sva se v najslabšem trenutku menjavala, da je šel v trgovino le eden od naju. Ko sva prišla nazaj, pa sva razkužila vse, kar sva kupila, pa tudi obleko, čevlje in seveda tudi masko. Brez maske ne smeš nikamor,« je še povedal.
Če drži, da Kitajska ponuja nekakšen pogled tudi v našo prihodnost, potem je spodbudna novica ta, da se razmere tam umirjajo, kot je dejal Zupanc, bodo vsak čas odprli tudi šole.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Že odhod v trgovino je praznik, pravi Peter Zupanc, Slovenec, ki 10 let živi na Kitajskem
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe za omejevanje širitve virusa, meni, da ukrepamo prepočasi.
»Dokler je izkušnja nova in se nanjo še navajaš, je še zanimivo, potem ko karantena postane vsakodnevni ritual, pa moraš sam sebi delati presenečenja. Opazujem, kaj se dogaja v Sloveniji, občutek imam, da bi se morale stvari odvijati mnogo hitreje, da bi se širjenje virusa preprečevalo in bi bilo čim manj okuženih,« je med drugim povedal. Vsak njegov korak spremlja aplikacija na telefonu, ki v primeru okužbe omogoča nadzor nad nadaljnjo širitvijo. Dolgo obdobje karantene zaznamuje življenje, že odhod v trgovino je postal praznik, je dejal. »Čas se da razporediti tako, da z rahlim dolgočasjem zmoreš,« je šaljivo povzel.
Že 10 let, od kar je odšel na Kitajsko, se prijateljem in znancem vsak mesec oglasi s Pismi s Kitajske po mejlu, zdaj ko se je pojavil virus tudi pri nas, so pisma pogostejša. »Midva sva se v najslabšem trenutku menjavala, da je šel v trgovino le eden od naju. Ko sva prišla nazaj, pa sva razkužila vse, kar sva kupila, pa tudi obleko, čevlje in seveda tudi masko. Brez maske ne smeš nikamor,« je še povedal.
Če drži, da Kitajska ponuja nekakšen pogled tudi v našo prihodnost, potem je spodbudna novica ta, da se razmere tam umirjajo, kot je dejal Zupanc, bodo vsak čas odprli tudi šole.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov