Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojska dobiva policijska pooblastila
Vlada skuša s tem razbremeniti delo policistov na naši južni meji, kjer v zadnjih dneh prihaja do povečanega prehoda ilegalnih migrantov, stroka pa krepitvi vojske v razmerah, ko bi bolj potrebovali kadrovske okrepitve v zdravstvu, ni preveč naklonjena. Vrstijo se opozorila, da je to ukrep v skrajni sili, ki mora imeti širok politični in družbeni konsenz.
Premier Janez Janša je v včerajšnjem nagovoru izpostavil, da “nas je kriza zajela v trenutku, ko so nekateri najvitalnejši instrumenti države za njeno obvladovanje kadrovsko izjemno osiromašeni”.
Slovenska vojska bo zato v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. Vsi, ki obvladate vojaška znanja in veščine in ne delate na nujnih delovnih mesti, vabljeni, da se prostovoljno pridružite skupnim naporom za zagotavljanje splošne varnosti.
Stroka soglaša, da gre za precej nenavaden način soočanja z najbolj perečimi izzivi. Ljudje še vedno ne vedo, zakaj natanko je pri spopadanju z naraščajočim številom obolelih in zagotavljanju nemotene preskrbe prebivalstva potrebna krepitev vojske, opozarja Rok Zupančič, izredni profesor na katedri za obramboslovje.
V prihodnjih dneh je predvsem pričakovati, da se bo stopnjeval pritisk na naš zdravstveni sistem, ne pa pritisk glede zunanje ogroženosti države; ne pozabimo, da so državne meje v soseščini praktično zaprte in verjetno ni pričakovati, da bi se kmalu pojavila neka velika potreba po vojaško-specifičnih nalogah.
Notranji minister Aleš Hojs je medtem v medresorsko usklajevanje že poslal predlog aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi, parlamentarno razpravo o njem pa pričakuje že prihodnji teden. Poudarja, da je ta ukrep namenjen izključno razbremenitvi policije in da dodatnih pooblastil, razen teh, ki so navedena v 1. odstavku (opozarjanje, napotitev, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic), ni mogoče pridobiti.
Ne gre za to, da želimo poslati vojsko na ulice, da vojska s tanki pride na ceste, gre samo za varovanje naše zunanje meje oz. natančneje južne meje s Hrvaško, ki smo jo dolžni zaščititi. Zadnji podatki kažejo, da se vdor ilegalnih migrantov veča, da nimamo razjasnjenih odnosov s Hrvaško, ta želi potrdila, da migranti nimajo koronavirusa, kar obremenjuje papirologijo, gre samo za to, da zavarujemo južno mejo.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojska dobiva policijska pooblastila
Vlada skuša s tem razbremeniti delo policistov na naši južni meji, kjer v zadnjih dneh prihaja do povečanega prehoda ilegalnih migrantov, stroka pa krepitvi vojske v razmerah, ko bi bolj potrebovali kadrovske okrepitve v zdravstvu, ni preveč naklonjena. Vrstijo se opozorila, da je to ukrep v skrajni sili, ki mora imeti širok politični in družbeni konsenz.
Premier Janez Janša je v včerajšnjem nagovoru izpostavil, da “nas je kriza zajela v trenutku, ko so nekateri najvitalnejši instrumenti države za njeno obvladovanje kadrovsko izjemno osiromašeni”.
Slovenska vojska bo zato v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. Vsi, ki obvladate vojaška znanja in veščine in ne delate na nujnih delovnih mesti, vabljeni, da se prostovoljno pridružite skupnim naporom za zagotavljanje splošne varnosti.
Stroka soglaša, da gre za precej nenavaden način soočanja z najbolj perečimi izzivi. Ljudje še vedno ne vedo, zakaj natanko je pri spopadanju z naraščajočim številom obolelih in zagotavljanju nemotene preskrbe prebivalstva potrebna krepitev vojske, opozarja Rok Zupančič, izredni profesor na katedri za obramboslovje.
V prihodnjih dneh je predvsem pričakovati, da se bo stopnjeval pritisk na naš zdravstveni sistem, ne pa pritisk glede zunanje ogroženosti države; ne pozabimo, da so državne meje v soseščini praktično zaprte in verjetno ni pričakovati, da bi se kmalu pojavila neka velika potreba po vojaško-specifičnih nalogah.
Notranji minister Aleš Hojs je medtem v medresorsko usklajevanje že poslal predlog aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi, parlamentarno razpravo o njem pa pričakuje že prihodnji teden. Poudarja, da je ta ukrep namenjen izključno razbremenitvi policije in da dodatnih pooblastil, razen teh, ki so navedena v 1. odstavku (opozarjanje, napotitev, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic), ni mogoče pridobiti.
Ne gre za to, da želimo poslati vojsko na ulice, da vojska s tanki pride na ceste, gre samo za varovanje naše zunanje meje oz. natančneje južne meje s Hrvaško, ki smo jo dolžni zaščititi. Zadnji podatki kažejo, da se vdor ilegalnih migrantov veča, da nimamo razjasnjenih odnosov s Hrvaško, ta želi potrdila, da migranti nimajo koronavirusa, kar obremenjuje papirologijo, gre samo za to, da zavarujemo južno mejo.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Neveljaven email naslov