Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin.
Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč.
SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj
TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro
Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Socialna pedagoginja in socialna delavka na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbara Ogrin.
“V marsikateri družini smo se običajno videli šele zvečer, zdaj pa smo kar naenkrat skupaj ves dan, 24 ur. Pomembno je, da si ustvarimo dnevni ritem in da se znotraj družine skupaj dogovorimo, kako bomo vse stvari urejali, kako bodo stvari potekale čez dan in kako drug drugemu lahko pomagamo, če pride do slabših trenutkov.”
Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse.
“Skupaj se moramo doma dogovoriti kdo in kdaj ter zakaj uporablja računalnik, kakšne informacije bomo skupaj poslušali, kakšne bomo poslušali samo starši in jih potem razložili otrokom. Pomembno je, kako smo si sedaj doma v podporo in da se znamo skupaj dogovoriti in se teh dogovorov vsi skupaj tudi držati.”
Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa.
“Potrebujemo drug drugega, pomoč drug drugega, ostanimo sočutni, četudi morda na daljavo. Pomembno je, da ohranimo zmernost pri šolskem delu, da slišimo, ne le poslušamo drug drugega in da vsak otrok in mladostnik dobi odgovore na svoja vprašanja, ki se mu porajajo v tem času. Le skupaj bomo zmogli premagati tudi tovrstno oviro – to je naš trening, kjer smo vsi učenci doma v isti učilnici.”
Socialna delavka, Barbara Ogrin, podarja še, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine – pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč.
SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj
TOM – telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro
Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin.
Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč.
SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj
TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro
Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Socialna pedagoginja in socialna delavka na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbara Ogrin.
“V marsikateri družini smo se običajno videli šele zvečer, zdaj pa smo kar naenkrat skupaj ves dan, 24 ur. Pomembno je, da si ustvarimo dnevni ritem in da se znotraj družine skupaj dogovorimo, kako bomo vse stvari urejali, kako bodo stvari potekale čez dan in kako drug drugemu lahko pomagamo, če pride do slabših trenutkov.”
Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse.
“Skupaj se moramo doma dogovoriti kdo in kdaj ter zakaj uporablja računalnik, kakšne informacije bomo skupaj poslušali, kakšne bomo poslušali samo starši in jih potem razložili otrokom. Pomembno je, kako smo si sedaj doma v podporo in da se znamo skupaj dogovoriti in se teh dogovorov vsi skupaj tudi držati.”
Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa.
“Potrebujemo drug drugega, pomoč drug drugega, ostanimo sočutni, četudi morda na daljavo. Pomembno je, da ohranimo zmernost pri šolskem delu, da slišimo, ne le poslušamo drug drugega in da vsak otrok in mladostnik dobi odgovore na svoja vprašanja, ki se mu porajajo v tem času. Le skupaj bomo zmogli premagati tudi tovrstno oviro – to je naš trening, kjer smo vsi učenci doma v isti učilnici.”
Socialna delavka, Barbara Ogrin, podarja še, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine – pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč.
SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj
TOM – telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro
Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja.
Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura.
Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.
Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja. Z docentko Darjo Matjašec se je o tem pogovarjal Miha Žorž.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija
Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.
V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu.
Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.
Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.
Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?
»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.
Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.
Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov