Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker mora zagotavljanje hrane, kot osnoven potrebe ljudi, potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Ker mora zagotavljanje hrane potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Pogovor z Alešem Kuharjem.
Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo.
K sreči hrane za prebivalstvo ne manjka, čeprav so se že ali pa se znajo v prihodnosti zgoditi, kakšne motnje pri dobavi zelenjave iz Italije in bomo morali zato nekoliko spremeniti naše prehranske navade. Naša živilska podjetja imajo v teh dneh še večje povpraševanje, kot sicer.
A kot zagotavlja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ministrstvo dnevno spremlja dogajanja na kmetijskih trgih in stanje zalog ter ima pripravljene rezervne scenarije, da bi nadomestili morebitne izpade dobav. Zaznavajo pa tudi nestabilnosti pri nabavnih cenah v klavnicah. Hkrati ob tem ukrepanju pa dr. Aleš Kuhar meni, da bi morali razmišljati dolgoročno in jasno identificirati kateri sistemi res predstavljajo trdno preskrbo s hrano slovenskim prebivalcem.
“Najprej je potrebno identificirati kmetijsko živilski kompleks in mu dati popolno podporo, podobno kot za vse kritične gospodarske panoge, ker kmetijsko živilski kompleks se v ničemer ne razlikuje od energetskega sistema, v krizi, v kolapsu. Ljubljanske mlekarne niso nič manj pomembne kot Petrol, ampak Ljubljanske mlekarne imajo odzadaj 1000 proizvajalcev mleka, ki ga pridelajo in priplavijo za trg. Perutnina Ptuj ni nič manj pomembna od Nuklearne elektrarne je stebrni sistem oskrbe, in to je treba zdaj identificirati. Velike stvari je greba v tem gozdu zazankat in jih podpret. Podpret jih je potrebno v smislu likvidnosti, se pravi da noben od teh členov v formalnih verigah ne sme biti likvidnostno ali s surovinami blokiran.”
Korona virus daje priložnost, da zgradimo učinkovitejši sistem oskrbe s hrano, ki bo bolj kot do sedaj temeljil na lastnih resursih.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ker mora zagotavljanje hrane, kot osnoven potrebe ljudi, potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Ker mora zagotavljanje hrane potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Pogovor z Alešem Kuharjem.
Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo.
K sreči hrane za prebivalstvo ne manjka, čeprav so se že ali pa se znajo v prihodnosti zgoditi, kakšne motnje pri dobavi zelenjave iz Italije in bomo morali zato nekoliko spremeniti naše prehranske navade. Naša živilska podjetja imajo v teh dneh še večje povpraševanje, kot sicer.
A kot zagotavlja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ministrstvo dnevno spremlja dogajanja na kmetijskih trgih in stanje zalog ter ima pripravljene rezervne scenarije, da bi nadomestili morebitne izpade dobav. Zaznavajo pa tudi nestabilnosti pri nabavnih cenah v klavnicah. Hkrati ob tem ukrepanju pa dr. Aleš Kuhar meni, da bi morali razmišljati dolgoročno in jasno identificirati kateri sistemi res predstavljajo trdno preskrbo s hrano slovenskim prebivalcem.
“Najprej je potrebno identificirati kmetijsko živilski kompleks in mu dati popolno podporo, podobno kot za vse kritične gospodarske panoge, ker kmetijsko živilski kompleks se v ničemer ne razlikuje od energetskega sistema, v krizi, v kolapsu. Ljubljanske mlekarne niso nič manj pomembne kot Petrol, ampak Ljubljanske mlekarne imajo odzadaj 1000 proizvajalcev mleka, ki ga pridelajo in priplavijo za trg. Perutnina Ptuj ni nič manj pomembna od Nuklearne elektrarne je stebrni sistem oskrbe, in to je treba zdaj identificirati. Velike stvari je greba v tem gozdu zazankat in jih podpret. Podpret jih je potrebno v smislu likvidnosti, se pravi da noben od teh členov v formalnih verigah ne sme biti likvidnostno ali s surovinami blokiran.”
Korona virus daje priložnost, da zgradimo učinkovitejši sistem oskrbe s hrano, ki bo bolj kot do sedaj temeljil na lastnih resursih.
Prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju bijejo dve bitki. Ena predstavlja prizadevanja za izgradnjo južne obvoznice, ki bi ta del mesta razbremenila tovornega prometa, druga pa je način prenove te ceste, ki jo že leta uničuje tudi naraščajoč tranzitni tovorni promet. Prebivalci ob tej prometnici so na sinočnji javni predstavitvi projekta prenove opozorili, da se bo cestišče preveč zvišalo, ob tem pa ne razumejo stališč Direkcije, ki bo sicer na tem odseku zgradila tudi novo krožišče, a prebivalci si ga želijo drugje
V Portorožu se je začel 25. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben. Ta letos prinaša prenovljene tekmovalne kategorije, dve mednarodni žiriji pa bosta zmagovalce iskali med 1200 prijavljenimi deli iz 28 držav. Finalisti so že znani, zmagovalce bomo spoznali ob zaključku tridnevnega festivala v petek. Nas je predvsem zanimalo, kaj lahko festival s tako dolgo tradiciji pove o oglaševalskih praksah in razvoju stroke? In kakšni so trendi, ki jim bodo sledili kreativci in oglaševalci? Ana Skrt se je pogovarjala s predsednico festivala in izvršno direktorico Slovenske oglaševalske zbornice, Mojco Briščik.
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.
Evropska komisija je danes pozvala k "popolni resnici" o smrti malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je bila umorjena pred natanko letom dni. Malteška preiskovalna novinarka je bila znana po tem, da je poročala o močno razvejani korupciji v svoji domovini. Umrla je v eksploziji bombe, ki je bila nameščena pod voznikovim sedežem v njenem avtomobilu. Novinarka Anuška Delić je članica projekta Daphne, v katerem sodelujejo tudi novinarji Reutersa, Suddeutsche Zeitunga, Le Monda in drugih vplivnih medijev. Raziskujejo zgodbe, ki jih je preiskovala Daphne ter hkrati tudi njen umor. Anuška Delić je v pogovoru Marku Rozmanu predstavila, kaj je pokazala dozdajšnja preiskava umora.
V Mestu oblikovanja na Dunajski cesti 123 se bo s podelitvijo nagrad nocoj začel 16. festival Mesec oblikovanja, ki ga prireja Zavod Big. Med drugim bo ponudil razstavo, konference, gospodarsko arhitekturni in gospodarsko-oblikovalski forum. Poleg nacionalnih nagrad bodo letos prvič podelili tudi regijske nagrade za oblikovanje Big See. Foto: http://zavodbig.com/
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Stanje komentira Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ.
Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Parafinske sveče je sicer mogoče reciklirati, a sistem odvoza in predelave pri nas šepa. Stroka pa opozarja tudi, da niti reciklaža ni idealna rešitev. Porabo plastike je namreč treba zmanjšati. Proizvodnja plastike je izredno velika, plastika se po uporabi vrne v okolje.
Pogovor z nekdanjim predsedniom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomažem Wrabrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Lepa vremenska napoved bo konec tedna zagotovo marsikoga zvabila v hribe. Za izhodišče lahko izkoristite tudi dostavno žičnico na Kanin, ki obratuje do nedelje, če bo vreme lepo, pa tudi še prihodnji konec tedna. Z D postaje, ki je na 2.200 metrih, se lahko podamo na več bolj ali manj zahtevnih vrhov. Nekaj predlogov je pripravila Mariša Bizjak in preverila tudi, kako poteka popotresna obnova doma Petra Skalarja, ki letos obeležuje 35 let.
Rebeka Maršnjak živi in dela v Belgiji. Kot državljanka Evropske unije ima pravico, da v drugi državi Evropske unije kandidira na tamkajšnjih lokalnih volitvah. Podporo volivcev bo kot edina kandidatka iz Slovenije preizkusila to nedeljo v bruseljski občini Etterbeek Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
Tudi letošnje turistično leto bo po napovedih rekordno, kar je trend zadnjih nekaj let in o čemer je veliko slišati tudi na dnevih slovenskega turizma, ki se bodo jutri sklenili v Portorožu. Ob vseh predstavljenih inovacijah in idejah o Sloveniji kot o pet-zvezdični destinaciji pa bode v oči vprašanje, kdo bo delal? Že zdaj je namreč eden največjih problemov slovenskega turizma to, da nimamo dovolj ustreznega gostinskega in hotelirskega kadra. Tudi o tem smo se v Portorožu pogovarjali s ključnimi akterji.
Neveljaven email naslov