Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker mora zagotavljanje hrane, kot osnoven potrebe ljudi, potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Ker mora zagotavljanje hrane potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Pogovor z Alešem Kuharjem.
Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo.
K sreči hrane za prebivalstvo ne manjka, čeprav so se že ali pa se znajo v prihodnosti zgoditi, kakšne motnje pri dobavi zelenjave iz Italije in bomo morali zato nekoliko spremeniti naše prehranske navade. Naša živilska podjetja imajo v teh dneh še večje povpraševanje, kot sicer.
A kot zagotavlja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ministrstvo dnevno spremlja dogajanja na kmetijskih trgih in stanje zalog ter ima pripravljene rezervne scenarije, da bi nadomestili morebitne izpade dobav. Zaznavajo pa tudi nestabilnosti pri nabavnih cenah v klavnicah. Hkrati ob tem ukrepanju pa dr. Aleš Kuhar meni, da bi morali razmišljati dolgoročno in jasno identificirati kateri sistemi res predstavljajo trdno preskrbo s hrano slovenskim prebivalcem.
“Najprej je potrebno identificirati kmetijsko živilski kompleks in mu dati popolno podporo, podobno kot za vse kritične gospodarske panoge, ker kmetijsko živilski kompleks se v ničemer ne razlikuje od energetskega sistema, v krizi, v kolapsu. Ljubljanske mlekarne niso nič manj pomembne kot Petrol, ampak Ljubljanske mlekarne imajo odzadaj 1000 proizvajalcev mleka, ki ga pridelajo in priplavijo za trg. Perutnina Ptuj ni nič manj pomembna od Nuklearne elektrarne je stebrni sistem oskrbe, in to je treba zdaj identificirati. Velike stvari je greba v tem gozdu zazankat in jih podpret. Podpret jih je potrebno v smislu likvidnosti, se pravi da noben od teh členov v formalnih verigah ne sme biti likvidnostno ali s surovinami blokiran.”
Korona virus daje priložnost, da zgradimo učinkovitejši sistem oskrbe s hrano, ki bo bolj kot do sedaj temeljil na lastnih resursih.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ker mora zagotavljanje hrane, kot osnoven potrebe ljudi, potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Ker mora zagotavljanje hrane potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Pogovor z Alešem Kuharjem.
Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo.
K sreči hrane za prebivalstvo ne manjka, čeprav so se že ali pa se znajo v prihodnosti zgoditi, kakšne motnje pri dobavi zelenjave iz Italije in bomo morali zato nekoliko spremeniti naše prehranske navade. Naša živilska podjetja imajo v teh dneh še večje povpraševanje, kot sicer.
A kot zagotavlja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ministrstvo dnevno spremlja dogajanja na kmetijskih trgih in stanje zalog ter ima pripravljene rezervne scenarije, da bi nadomestili morebitne izpade dobav. Zaznavajo pa tudi nestabilnosti pri nabavnih cenah v klavnicah. Hkrati ob tem ukrepanju pa dr. Aleš Kuhar meni, da bi morali razmišljati dolgoročno in jasno identificirati kateri sistemi res predstavljajo trdno preskrbo s hrano slovenskim prebivalcem.
“Najprej je potrebno identificirati kmetijsko živilski kompleks in mu dati popolno podporo, podobno kot za vse kritične gospodarske panoge, ker kmetijsko živilski kompleks se v ničemer ne razlikuje od energetskega sistema, v krizi, v kolapsu. Ljubljanske mlekarne niso nič manj pomembne kot Petrol, ampak Ljubljanske mlekarne imajo odzadaj 1000 proizvajalcev mleka, ki ga pridelajo in priplavijo za trg. Perutnina Ptuj ni nič manj pomembna od Nuklearne elektrarne je stebrni sistem oskrbe, in to je treba zdaj identificirati. Velike stvari je greba v tem gozdu zazankat in jih podpret. Podpret jih je potrebno v smislu likvidnosti, se pravi da noben od teh členov v formalnih verigah ne sme biti likvidnostno ali s surovinami blokiran.”
Korona virus daje priložnost, da zgradimo učinkovitejši sistem oskrbe s hrano, ki bo bolj kot do sedaj temeljil na lastnih resursih.
Na svetovni dan boja proti aidsu si lahko nadenete rdečo pentljo in tako izkažete svojo solidarnost in podporo tistim, ki živijo z virusom HIV. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov, v celotnem letu 2016 je bilo takih primerov 56. Razlog za zmanjšanje statistike na NIJZ-ju vidijo v kombinirani preventivi, spremembah glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjem zdravljenju oseb z novo diagnozo. Kljub zakonski prepoved se diskriminacija do teh oseb pojavlja, tudi v zdravstvu. Napredek v zdravljenju sicer omogoča osebi, ki je HIV pozitivna, kakovostno življenje, kar vam bo povedal tudi sogovornik Tine Lamovšek, ki je bil pred skoraj dvema letoma diagnosticiran z virusom hiv. Poimensko se ni želel izpostaviti – predvsem zato, ker vsi ne vedo za njegovo stanje, je pa privolil, da njegovega glasu tonsko ne spreminjamo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki trgovskih družb in trgovinskega sindikata so s sinoči parafiranim dogovorom končali pogajanja o nedeljskem delovnem času trgovin, danes morajo tako dokument potrditi le še pristojni organi vseh podpisanih strani. Podrobnosti dogovora bodo sicer uradno predstavili jutri, nam je pa na Radiu Slovenija uspelo pridobiti ključne novosti, ki jih določa dogovor.
Odziv predsednice Komisije za ženske v znanosti prof. dr. Marije Bešter Rogač na letošnje Zoisove nagrade, priznanja in Puhova priznanja
Na Prvem programu smo govorili o otvoritvi novega inovativnega središča tehnologij za starejše. Trenutno stanje trga dela potrebujemo prilagoditve, zato pri Simbiozi iščejo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših po 50. letu.
Natanko 10 let nazaj se je začela zgodba danes tako zelo priljubljene spletne platforme za kratkoročno oddajo nepremičnin Airbnb. Danes platformo uporabljajo v 192 državah in je v manj kot desetih letih naštela že 160 milijonov gostov, vredna pa je 25 milijard evrov. V Sloveniji se posamezniki za tako nastanitev, ko so v tujini, odločajo šele nekaj let, prav tako je v zadnjih dveh, treh letih močno poraslo število nepremičnin, ki jih Slovenci prek Airbnb-ja oddajajo. Seveda pa se tu hitro pojavi vrsta vprašanj, vsaj nekatera je kolegica Andreja Čokl zastavila sogovornicam.
S številnimi novimi kroničnimi bolniki se dnevno srečuje družinski zdravnik in direktor zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, ki opozarja, da za preprečevanje nastanka teh bolezni največ lahko naredimo predvsem sami.
Pogovor z Gordano Ristin o prvem pro bono mediacijskem dnevu, ki bo potekal 28. novembra.
Zdravstveni dom za študente na Aškerčevi v Ljubljani nudi celovito oskrbo 40 000 študentom, tudi tistim iz drugh krajev Slovenije, ki na Univerzi v Ljubljani študirajo. Tu imajo splošnega zdravnika, kliničnega psihologa, psihiatra, zobozdravnika, ginekologa in laboratorij. Zakaj so študentje proti njegovi ukinitvi ali pripojitvi, v pogovoru s Cirilo Štuber pojasnjuje predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Peran.
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 so povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultate prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavili v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta. foto: flickr/Rowena Waack
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot pol milijona Slovencev vsako leto išče nujno medicinsko pomoč, le nekaj odstotkov jo v resnici potrebuje
Ruska meteorološka agencija je približno mesec in pol pozneje po tem, ko je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, izmerilo povišane koncentracije rutenija - 106 v zraku, sporočila, da so tudi oni zaznali podobno zvišane koncentracije tega radioaktivnega izotopa. Rusija je tako danes s tem zavrnila takratne ocene teh držav, da se je na njenem ozemlju zgodila jedrska nesreča. Poklicali smo na Upravo republike Slovenije za jedrsko varnost, z Michelom Cindro z oddelka za jedrsko varnost se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Neveljaven email naslov