Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij
Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?
Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:
“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”
Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:
“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”
In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?
“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”
Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:
“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij
Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?
Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:
“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”
Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:
“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”
In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?
“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”
Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:
“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov