Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Slovenski protokol povzemajo tudi drugod po Evropi
Od 16. marca je v Sloveniji vzpostavljenih osem tako imenovanih “vstopnih točk”, zobozdravstenih ambulant za nujna stanja. Vse ostale zobozdravstvene ambulante so zaprte.
Kje so te točke?
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, v navedenih ambulantah se v res nujnih primerih izvaja zobozdravstvena oskrba, nam je pojasnil zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, dr. Tadej Ostrc.
Kateri so ti nujni primeri?
Pacient, ki meni, da bi to storitev deloval, pokliče po telefonu svojega izbranega osebnega zobozdravnika, ki opredeli, ali res za nujno potreben poseg in zdravstveno stanje pacienta – tudi opredelitev možnosti okužbe z COVID19, glede na klinično sliko pacienta.
Če oseba ne dobi kontakta z osebnim zobozdravnikom, ali pride do stanja izven njegovega delovnega časa, potem kontaktira nujno vstopno točko.
Koliko dela so imeli do zdaj ?
Kot je za Prvi povedal dr. Ostrc, je do zdaj v ambulantah delalo več kot 300 zdravnikov in zdravnic ter približno 500 asistentk/ov, pri tem pa so naredili okrog 250 ekstrakcij, več kot 600 trepanacij ter okoli 150 incizij.
“Zobozdravniške ekipe na terenu so pridne, delo dobro poteka, seveda pa si želimo, da bo preskrba z varovalno opremo nemoteno potekala naprej”.
Po slovenskih ukrepih se zgledujejo tudi drugod po Evropi
Kot je pojasnil zobozdravnik Tadej Ostrc, je Slovenija naredila zelo velik korak in zelo zgodaj zaprla zobozdravstvene ambulante.
Pri zobozdravniških posegih je tega virusa ogromno, gre po zraku, na površine, prilepi se na nas, gre v dihala osebja… To, da smo vzpostavili te nujne točke je bilo tudi za zajezitev na nacionalni ravni zelo pomembno. Države po sicer na področju zobozdravstva odreagirale različno. V Republiki Sloveniji smo bili prvi v Evropi, ki smo se odločili za tak, mogoče je takrat deloval rigorozen, korak. Ker smo v stalnih stikih s kolegi, so te naše izkušnje dragocene in te naše protokole praktično povzemajo povsod po Evropi.
In ne pozabite – pomembna je preventiva in ustna higiena – z njo zaščitite tako sebe, kot (zobo)zdravstvene delavce! temu bo namenjen tudi torkov SVETOVALNI SERVIS.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Slovenski protokol povzemajo tudi drugod po Evropi
Od 16. marca je v Sloveniji vzpostavljenih osem tako imenovanih “vstopnih točk”, zobozdravstenih ambulant za nujna stanja. Vse ostale zobozdravstvene ambulante so zaprte.
Kje so te točke?
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, v navedenih ambulantah se v res nujnih primerih izvaja zobozdravstvena oskrba, nam je pojasnil zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, dr. Tadej Ostrc.
Kateri so ti nujni primeri?
Pacient, ki meni, da bi to storitev deloval, pokliče po telefonu svojega izbranega osebnega zobozdravnika, ki opredeli, ali res za nujno potreben poseg in zdravstveno stanje pacienta – tudi opredelitev možnosti okužbe z COVID19, glede na klinično sliko pacienta.
Če oseba ne dobi kontakta z osebnim zobozdravnikom, ali pride do stanja izven njegovega delovnega časa, potem kontaktira nujno vstopno točko.
Koliko dela so imeli do zdaj ?
Kot je za Prvi povedal dr. Ostrc, je do zdaj v ambulantah delalo več kot 300 zdravnikov in zdravnic ter približno 500 asistentk/ov, pri tem pa so naredili okrog 250 ekstrakcij, več kot 600 trepanacij ter okoli 150 incizij.
“Zobozdravniške ekipe na terenu so pridne, delo dobro poteka, seveda pa si želimo, da bo preskrba z varovalno opremo nemoteno potekala naprej”.
Po slovenskih ukrepih se zgledujejo tudi drugod po Evropi
Kot je pojasnil zobozdravnik Tadej Ostrc, je Slovenija naredila zelo velik korak in zelo zgodaj zaprla zobozdravstvene ambulante.
Pri zobozdravniških posegih je tega virusa ogromno, gre po zraku, na površine, prilepi se na nas, gre v dihala osebja… To, da smo vzpostavili te nujne točke je bilo tudi za zajezitev na nacionalni ravni zelo pomembno. Države po sicer na področju zobozdravstva odreagirale različno. V Republiki Sloveniji smo bili prvi v Evropi, ki smo se odločili za tak, mogoče je takrat deloval rigorozen, korak. Ker smo v stalnih stikih s kolegi, so te naše izkušnje dragocene in te naše protokole praktično povzemajo povsod po Evropi.
In ne pozabite – pomembna je preventiva in ustna higiena – z njo zaščitite tako sebe, kot (zobo)zdravstvene delavce! temu bo namenjen tudi torkov SVETOVALNI SERVIS.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.
V Kijevu pospravljajo sledi vojne, odpirajo se trgovine. Veliko trgovin pa ne morejo odpreti, ker je delovna sila emigrirala. Ceste so že prevozne, mesto so očistili ostankov ruske vojne mehanizacije, na vojno v Kijevu spominjajo le še občasne sirene in policijske kontrole mimoidočih. Ukrajinci so vajeni vojne na vzhodu, ki jo doživljajo že osem let. V zraku je prepričanje, da bodo rusko vojsko povsod porazili, če le dobijo dovolj orožja iz Evrope.
Nova motoristična sezona je tu. Pomlad na ceste že privablja ljubitelje jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Tadej Fischinger iz Zveze motoklubov Slovenije poudarja, da se ob sproščanju ukrepov ob epidemiji vračajo motozbori, združenja motoristov, blagoslovi vozil ter zabave motoristov. Na cestah je vsako sezono tudi zaradi cenovne dostopnosti več motorjev. Na trgu se tako da že za nekaj tisoč evrov dobiti dober rabljen motor. Na ta način marsikdo uresniči sanje po vožnji, kjer se občuti svoboda za katero pa so prikrajšani vozniki avtomobilov.
Radost in upanje sta dve ključni sporočili največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Tradicijo medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sobivanja v miru zaznamujemo tudi z našim prazničnim pogovorom iz prekmurske prestolnice. Tone Petelinšek se je v Murski Soboti s predstojniki treh krščanskih cerkva pogovarjal o krščanstvu kot veri neusahljivega upanja in o odgovornem odnosu do Boga in Človeka. Gostje: - murskosoboški katoliški škof dr. Peter Štumpf, - evangeličanski škof Leon Novak, - superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Daniel Grabar, tudi zdravnik in direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška je priljubljena destinacija Slovencev predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Še več, smo druga najštevilnejša skupina tujih turistov pri naših južnih sosedih. Tudi zato je seveda smiselno, da ima Hrvaška turistična skupnost na naših tleh predstavništvo. In to že 20 let! To okroglo obletnico so počastili ta teden. Tam je bila tudi Tina Lamovšek, ki je s predstavnico hrvaškega ministrstva za turizem in šport govorila tudi o novi kampanji hrvaškega turizma, posebnih programih za digitalne nomade in o tem, kako so Slovenci reševali turistično sezono naših južnih sosedov.
15. aprila je minilo sedem desetletij od rojstvalegendarnega alpinista in navdihujočega misleca in pisca, Nejca Zaplotnika, katerega življenje se je končalo tam, kjer je bil najrajši, v gorah, pod južno steno Manasluja, v Himalaji, le devet dni po njegovem 31. rojstnem dnevu. Prav ob 70. obletnici rojstva je izšel Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika. V njem so zapisi tega legendarnega alpinista, ki so nastali med letoma 1969 in 1971. Knjigo je založilo Planinsko društvo Kranj, v katerem je Nejc Zaplotnik začel svojo pot. V Jutru na Prvem smo se zato pogovarjali s predsednikom društva, kjer imajo tudi Odsek Nejca Zaplotnika, Primožem Černilcem. Pred mikrofon smo za nekaj vtisov in utrinkov povabili tudi Nejčevo ženo, Mojco Zaplotnik Jamnik. Pripravila: Mojca Delač.
Turizem se vrača v predepidemične tirnice in Italija je takoj za Španijo najbolj priljubljena destinacija evropskega turizma. V prazničnem času sta še zlasti priljubljena Rim in Vatikan. Na rimskih ulicah srečamo veliko mladih na srednješolskih ekskurzijah, največ iz Španije, srečali pa smo tudi gimnazijce z dveh ljubljanskih gimnazij. Prebujajo pa se tudi domači, italijanski, turisti.
Danes mineva natančno 70 let od rojstva legendarnega slovenskega alpinista in pisca Jerneja Nejca Zaplotnika. Z menoj v studiu je Jure K. Čokl, ki v nedeljo pripravlja oddajo Sledi časa, v kateri bo s sogovorniki iskal odgovore na vprašanje, kakšen je bil nejc Zaplotnik kot osebnost. Nejc se je sicer rodil v Rupi pri Kranju leta 1952 in potem v samo 27-ih letih priplezal na vrh sveta – v vseh pogledih. Ko so leta 1979 v sklopu jugoslovanske alpinistične odprave prišli na vrh sveta po prvenstveni smeri, so postali take zvezde, da je takrat celo naša radijska postaja spremljala njihov prihod na letališče. Pred mikrofonom je bil najin kolega, legendarni Rajko Dolinšek. Nejc Zaplotnik je bil prvo ime te uspešne odprave, ki je že s svojo pojavo zbujal pozornost, se spominja naš najuspešnejši himalaist in njegov velik prijatelj, Viki Grošelj. Da je bil res tak, potrjuje tudi njegov soplezalec in človek, ki je z njim kot prvi stal na Everestu, eden izmed najboljših alpinistov na svetu in prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo, Andrej Štremfelj. Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Po številu presajenih človeških src na milijon prebivalcev je naša država v samem svetovnem vrhu. Le leta 2019 se je na prvem mestu izmenjala z Združenimi državami Amerike. Veliko zaslug za ta uspeh ima Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, ki ga je pred dvajsetimi leti soustanovila in do letošnjega leta tudi uspešno vodila prim. Danica Avsec. Specialistka intenzivne medicine in anestezije pravi, da darovanje organov ni samo medicinski postopek, ampak sega globlje. Foto: Slovenija-transplant
Neveljaven email naslov