Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Največja gorenjska turistična središča so te dni dobro zasedena, tako je tudi na Bledu, kjer število postelj presega število prebivalcev.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.
Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je premagal vse domače ovire, pred njim je zdaj zahtevnejša evropska pot. Najprej mora prepričati svojo prihodnjo šefinjo, predsednico Evropske komisije, potem se mora dobro odrezati na zaslišanju, oktobra pa ga čaka še glasovanje v Evropskem parlamentu. Domači del poti je bil sicer precej krajši, trajal je le dober teden, a dinamika tega dela je znova razkrila majhnost slovenske politike.
Do Kopra danes kolesari rekreativna skupina 45-ih kolesarjev, ki je včeraj svojo že tradicionalno etapo začela v Ožbaltu ob Dravi, se zvečer ustavila in prenočila v Ljubljani, danes pa že okoli 6-ih nadaljevala pot proti Obali. Boštjan Golob, eden izmed začetnikov zdaj že 15. etape se je v eter oglasil že pred startom.
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.
Neveljaven email naslov
