Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.
Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.
V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.
Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala
V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.
Neveljaven email naslov
