Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.

Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski

Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.

“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.” 

“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”  

Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.