Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Podjetja so se prilagodila, uvedla dodatne varnostne ukrepe, zmanjšala število zaposlenih in za zdaj večjih težav ni. Te bi se lahko povečale, če se bodo nekatere najostrejše omejitve nadaljevale.
Gradbena podjetja so zaradi epidemije koronavirusa prilagodila organizacijo dela in zmanjšala število delavcev na gradbiščih, kar se vsekakor pozna na obsegu in dinamiki gradbenih del, vendar se delo na začetih projektih večinoma nadaljuje. Uvedla so večji nadzor pri vstopih in izstopih na gradbišča, uvedla določene varnostne ukrepe pri prevozu delavcev na in z gradbišč, poskušajo omejevati možnosti križanja delavcev z različnih območij, da bi zmanjšali nevarnost prenosa morebitnih okužb, prilagodila so delovni čas in podobno, žal pa se, tako kot drugje, tudi na gradbiščih ubadajo s pomanjkanjem zaščitnih sredstev.
Večjih problemov v celotni verigi gradbenih del, od zagotavljanja repromateriala, surovin, podizvajalcev za zdaj ni, bi se pa ti lahko povečali, če bo italijanska gradbena industrija dalj časa stala.
Več težav je z zagotavljanjem delavcev, saj so meje zaprte in na prihod novih delavcev iz tujine še nekaj časa ne gre računati, prav tako pa upajo, da bo kmalu steklo delo javne uprave pri izdajanju gradbenih in drugih dovoljenj, pa tudi, da bo odpravljena prepoved gradbenih del pri fizičnih osebah, vsaj tistih del, kjer ni nevarnosti širjenja okužb, pravi direktor Zbornice gradbeništva in gradbene industrije pri GZS mag. Jože Renar.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Podjetja so se prilagodila, uvedla dodatne varnostne ukrepe, zmanjšala število zaposlenih in za zdaj večjih težav ni. Te bi se lahko povečale, če se bodo nekatere najostrejše omejitve nadaljevale.
Gradbena podjetja so zaradi epidemije koronavirusa prilagodila organizacijo dela in zmanjšala število delavcev na gradbiščih, kar se vsekakor pozna na obsegu in dinamiki gradbenih del, vendar se delo na začetih projektih večinoma nadaljuje. Uvedla so večji nadzor pri vstopih in izstopih na gradbišča, uvedla določene varnostne ukrepe pri prevozu delavcev na in z gradbišč, poskušajo omejevati možnosti križanja delavcev z različnih območij, da bi zmanjšali nevarnost prenosa morebitnih okužb, prilagodila so delovni čas in podobno, žal pa se, tako kot drugje, tudi na gradbiščih ubadajo s pomanjkanjem zaščitnih sredstev.
Večjih problemov v celotni verigi gradbenih del, od zagotavljanja repromateriala, surovin, podizvajalcev za zdaj ni, bi se pa ti lahko povečali, če bo italijanska gradbena industrija dalj časa stala.
Več težav je z zagotavljanjem delavcev, saj so meje zaprte in na prihod novih delavcev iz tujine še nekaj časa ne gre računati, prav tako pa upajo, da bo kmalu steklo delo javne uprave pri izdajanju gradbenih in drugih dovoljenj, pa tudi, da bo odpravljena prepoved gradbenih del pri fizičnih osebah, vsaj tistih del, kjer ni nevarnosti širjenja okužb, pravi direktor Zbornice gradbeništva in gradbene industrije pri GZS mag. Jože Renar.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov