Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Kako epidemijo in karanteno občutijo posamezniki po svetu?
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži, in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih.
Roberto iz Firenc se je v karanteni naučil uživati v majhnih stvareh, njegov sonarodnjak Francesco iz Kalabrije pa prosti čas izkoristi za obrezovanje oljk in sajenje sadnega drevja. Kevin iz Ruande telovadi in se uči španski jezik, Carl z Nove Zelandije in Indijec Zakir, ki živi v Dubaju, pa s svojimi kuharskimi sposobnostmi navdušujeta družinske člane. Linda s Finske pomaga pri Rdečem križu, Sayuri iz Brazilije pa skuša pomagati tistim, ki nimajo dovolj denarja niti za osnovno zaščitno opremo. Patricia, Brazilka, ki živi v Luksemburgu, že od začetka karantene ni videla moža, Ace iz Severne Makedonije pa poziva k aktivnemu preživljanju časa v karanteni. Pretresljiva pa je zgodba Victorie s Škotske, ki je zaradi epidemije ostala brez nove ledvice in nove trebušne slinavke, ki ju nujno potrebuje.
“Poleg tega moram jemati zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema in lastne obrambe moje telo nima. Zato me lahko ubije že najbolj blag virus in tako je zaščita pred koronavirusom še toliko bolj pomembna. Sem v 12-tedenski popolni samoizolaciji v svojem stanovanju, kar pa je precej težavno, saj sem popolnoma odvisna od pomoči drugih, prijateljev in tudi tujcev, ki mi prinesejo hrano, zdravila, higienske pripomočke …”
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Kako epidemijo in karanteno občutijo posamezniki po svetu?
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži, in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih.
Roberto iz Firenc se je v karanteni naučil uživati v majhnih stvareh, njegov sonarodnjak Francesco iz Kalabrije pa prosti čas izkoristi za obrezovanje oljk in sajenje sadnega drevja. Kevin iz Ruande telovadi in se uči španski jezik, Carl z Nove Zelandije in Indijec Zakir, ki živi v Dubaju, pa s svojimi kuharskimi sposobnostmi navdušujeta družinske člane. Linda s Finske pomaga pri Rdečem križu, Sayuri iz Brazilije pa skuša pomagati tistim, ki nimajo dovolj denarja niti za osnovno zaščitno opremo. Patricia, Brazilka, ki živi v Luksemburgu, že od začetka karantene ni videla moža, Ace iz Severne Makedonije pa poziva k aktivnemu preživljanju časa v karanteni. Pretresljiva pa je zgodba Victorie s Škotske, ki je zaradi epidemije ostala brez nove ledvice in nove trebušne slinavke, ki ju nujno potrebuje.
“Poleg tega moram jemati zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema in lastne obrambe moje telo nima. Zato me lahko ubije že najbolj blag virus in tako je zaščita pred koronavirusom še toliko bolj pomembna. Sem v 12-tedenski popolni samoizolaciji v svojem stanovanju, kar pa je precej težavno, saj sem popolnoma odvisna od pomoči drugih, prijateljev in tudi tujcev, ki mi prinesejo hrano, zdravila, higienske pripomočke …”
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov