Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ostanke brisov po odvzemu vzorca s segrevanjem na visoki temperaturi in pod visokim pritiskom dekontaminirajo in pošljejo v kontroliran sežig
V verigi služb in ljudi, ki skrbijo za prepoznavo potencialno okuženih pacientov so tudi strokovnjaki s področja virusne diagnostike. Analizo brisov opravljajo tri institucije. Poleg Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani del brisov opravi tudi Klinika Golnik, največ, več kot polovico vseh, opravijo enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano. Obiskali smo enoto v Ljubljani in poizvedeli, v kakšni obliki prejmejo vzorce brisov, da ne pride do kontaminacije, kako poteka postopek analize brisa, kako so diagnostiki pri delu zaščiteni in tudi, kam po analizi odlagajo uporabljene brise, ki lahko predstvaljajo grožnjo za nadaljnje okužbe.
»Brise prinesejo kurirji, reševalci. To so poučeni ljudje, vedo, da prenašajo potencialno kužen material. Na vstopnih točkah jih primerno zapakirajo. Vsak bris je zaprt sam po sebi in potem še v dveh ali treh polivinilastih ovojih«, pojasnjuje virologinja na NLZOH, mag. Katarina Prosenc Trilar.
Vsi laboratoriji, ki se ukvarjajo z virusno diagnostiko, to so Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinika Golnik in enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano, na dan obdelajo okrog tisoč brisov, razloži mag. Prosenc Trilar. Zapakirane brise odnesejo v komoro za varno laboratorijsko delo:
“Vanjo potisnemo roke, ščiti nas steklo. Za steklom pa je zračna zavesa sfiltracijo zraka HEPA filtri, ki ne prepuščajo delcev, virusov. Šele tam vzorce odpremo. Navzkrižno kontaminacijo preprečimo tako, da vzorce že od zunaj razkužimo in nato pričnemo z njihovo obdelavo. Ta del je pravzaprav najbolj nevaren.”
In kako poteka postopek analize?
“V brisu iščemo dednino virusa, RNK. V prvi fazi ekstrahiramo to nukleinsko kislino. V drugi fazi pa gremo s sondo v ta ekstrakt in če je v njem nukleinska kislina našega virusa, jo sonda najde in jo s flourescentnimi barvili obarva. Mi to z detektorji fluorescence vidimo kot krivulje, ki se pojavijo. S tem dokažemo, da je virus v vzorcu bil.”
Če bi imeli samo enega ali morda deset vzorcev, bi do rezultata analize prišli v približno treh urah, morda treh urah in pol, pojasnjuje mag. Prosenc Trilar. Zaradi velikega števila vzorcev, ki jih dobijo, je ta čas daljši:
“Najbolj zamuden je prvi del, ko je treba vzorce razpakirati, predliti, razkužiti. Ker tu moramo biti zelo previdni. Zaradi nas in zaradi navzkrižne kontaminacije. In če imamo 40 vzorcev, gre to seveda bolj počasi.”
Po odvzemu vzorca ustrezno poskrbijo za potencialno kužen material:
“Ostanek brisa, se pravi plastiko, vatenko, dajemo v posebne vreče za avtoklaviranje. S segrevanjem na visoki temperaturi pod visokim pritiskom dekontaminiramo, uničimo vse klice v tem brisu. Te odpadke oddajamo v neprepustne kontejnerje, ki se odlagajo kot posebni odpadki iz zdravstva in grejo v kontroliran sežig. Iznos virusa iz laboratorija zaradi brisov praktično ni mogoč.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ostanke brisov po odvzemu vzorca s segrevanjem na visoki temperaturi in pod visokim pritiskom dekontaminirajo in pošljejo v kontroliran sežig
V verigi služb in ljudi, ki skrbijo za prepoznavo potencialno okuženih pacientov so tudi strokovnjaki s področja virusne diagnostike. Analizo brisov opravljajo tri institucije. Poleg Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani del brisov opravi tudi Klinika Golnik, največ, več kot polovico vseh, opravijo enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano. Obiskali smo enoto v Ljubljani in poizvedeli, v kakšni obliki prejmejo vzorce brisov, da ne pride do kontaminacije, kako poteka postopek analize brisa, kako so diagnostiki pri delu zaščiteni in tudi, kam po analizi odlagajo uporabljene brise, ki lahko predstvaljajo grožnjo za nadaljnje okužbe.
»Brise prinesejo kurirji, reševalci. To so poučeni ljudje, vedo, da prenašajo potencialno kužen material. Na vstopnih točkah jih primerno zapakirajo. Vsak bris je zaprt sam po sebi in potem še v dveh ali treh polivinilastih ovojih«, pojasnjuje virologinja na NLZOH, mag. Katarina Prosenc Trilar.
Vsi laboratoriji, ki se ukvarjajo z virusno diagnostiko, to so Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinika Golnik in enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano, na dan obdelajo okrog tisoč brisov, razloži mag. Prosenc Trilar. Zapakirane brise odnesejo v komoro za varno laboratorijsko delo:
“Vanjo potisnemo roke, ščiti nas steklo. Za steklom pa je zračna zavesa sfiltracijo zraka HEPA filtri, ki ne prepuščajo delcev, virusov. Šele tam vzorce odpremo. Navzkrižno kontaminacijo preprečimo tako, da vzorce že od zunaj razkužimo in nato pričnemo z njihovo obdelavo. Ta del je pravzaprav najbolj nevaren.”
In kako poteka postopek analize?
“V brisu iščemo dednino virusa, RNK. V prvi fazi ekstrahiramo to nukleinsko kislino. V drugi fazi pa gremo s sondo v ta ekstrakt in če je v njem nukleinska kislina našega virusa, jo sonda najde in jo s flourescentnimi barvili obarva. Mi to z detektorji fluorescence vidimo kot krivulje, ki se pojavijo. S tem dokažemo, da je virus v vzorcu bil.”
Če bi imeli samo enega ali morda deset vzorcev, bi do rezultata analize prišli v približno treh urah, morda treh urah in pol, pojasnjuje mag. Prosenc Trilar. Zaradi velikega števila vzorcev, ki jih dobijo, je ta čas daljši:
“Najbolj zamuden je prvi del, ko je treba vzorce razpakirati, predliti, razkužiti. Ker tu moramo biti zelo previdni. Zaradi nas in zaradi navzkrižne kontaminacije. In če imamo 40 vzorcev, gre to seveda bolj počasi.”
Po odvzemu vzorca ustrezno poskrbijo za potencialno kužen material:
“Ostanek brisa, se pravi plastiko, vatenko, dajemo v posebne vreče za avtoklaviranje. S segrevanjem na visoki temperaturi pod visokim pritiskom dekontaminiramo, uničimo vse klice v tem brisu. Te odpadke oddajamo v neprepustne kontejnerje, ki se odlagajo kot posebni odpadki iz zdravstva in grejo v kontroliran sežig. Iznos virusa iz laboratorija zaradi brisov praktično ni mogoč.”
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Neveljaven email naslov