Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:
“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”
Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.
“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”
“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:
“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”
Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.
“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”
“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Neveljaven email naslov