Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:
“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”
Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.
“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”
“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:
“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”
Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.
“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”
“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Trgovci, ki si od letošnjih decembrskih nakupov obetajo več prihodkov kot v povprečnem letošnjem mesecu, si bodo leto 2019 med drugim zapomnili po spremembah zakona o minimalni plači, vse močnejšim procesom digitalizacije in skokoviti rasti nakupov prek spleta. Kot v naslednjem pogovoru s Simeono Rogelj pojasnjuje predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, je pred trgovino veliko izzivov, ki so povezani tudi s prodajo prek spleta. Ta je praktično postal naš vsakdan.
Decembrska nakupovalna mrzlica v teh dneh dosega vrhunec. Mnogi pred prazniki nakupujejo še zadnja darila za svoje bližnje in prijatelje, zaradi česar je gneča v trgovinah in nakupovalnih centrih večja kot običajno. Zadnji dnevi veselega decembra tako za marsikoga, ki išče in nakupuje darila v zadnjem trenutku, niso prav nič veseli, ampak precej stresni. Več o tem, kako se izogniti stresu in pritisku pri nakupu daril v teh zadnjih decembrskih dneh, nam je povedala psihologinja Mateja Videčnik. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo distrofikov Slovenije in Zveza paraplegikov Slovenije so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili apel glede izboljšav izvajanja zakona o osebni asistenci. Kot dolgoletni izvajalci čutijo dolžnost in zavezo, da opozarjajo ter vztrajajo pri odpravi pomanjkljivosti, anomalij in možnosti zlorab – tako vsebinskih kot tudi finančnih, so zapisali v apelu. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Kdo je tujec, drugačnež ? Kdo vse se ne stopi s sliko povprečja – varne sredine? Kako nas oblikuje in spreminja okolica? Kaj oziroma kje je dom? Projekt Multivizija: multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine je evropski projekt, ki ga izvaja Zavod APIS v partnerskem konzorciju, sofinancirata pa ga EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V projektu so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. Leto dni intenzivnega usposabljanja na teh umetniških področjih se končuje danes z multimedijsko interaktivno predstavo Vse, kar sem, predstavo, ki osmišlja način bivanja vsakega izmed nas.V hiši na Rakovi Jelši v Ljubljani je bila Petra Medved. Foto: Manca Juvan.
Živilska industrija pomembno vpliva na prehransko politiko in na zdravje celotne populacije državljanov. Med drugim je pri brezalkoholnih pijačah in pekovskih izdelkih že začela je izvajati samo regulatorne zaveze odgovornosti, kot sta zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih ter zmanjševanje soli in povečevanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tokratni sobotni jutranji rubriki KIKS – Kratka informativna koristna slovenščina se bomo lotili jezikovne dileme, ki se velikokrat pojavi. Nekaj primerov iz aktualnega časa: Smo ves december preživeli v veselem vzdušju ali cel december? In že takoj, še dobro se ni ohladil, zmazali ves božični kolač ali cel kolač? Se zdaj cel svet vrti okoli potrošnje ali se vrti ves svet? Ta vprašanja je Mojca Delač zastavila dr. Alenki Jelovšek, raziskovalki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Danes poteka konferenca z naslovom Mladost (je) ni norost: Duševno zdravje mladih. Pripravil jo je javni zavod Mladi zmaji. Na tej konferenci je bila predstavljena tudi raziskava Pedagoške fakultete Ljubljana: Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav. Doktorica docentka s področja socialne pedagogike iz ljubljanske Pedagoške fakultete Špela Razpotnik je povedala, da je raziskava med drugim pokazala: »da je mlade sram oziroma strah iskati podporo zaradi občutka, da je psihosocialna stiska ali duševna stiska stigma. Da je to nekaj, o čemer se ne sme govoriti zaradi tega, ker živimo v družbi, ko naj bi se vsi prikazovali kot uspešni, srečni in zadovoljni.« Mladi tudi ne poiščejo pomoči takoj, ko se stiske pojavijo. Iskanje podpore poteka zelo počasi, družine pa tudi nimajo dovolj informacij, kje to podporo iskati. Na vprašanje, ali mladi poiščejo pomoč pri šolski svetovalni službi, je Špela Razpotnik odgovorila: »Na žalost je prevladujoča slika taka, da šola in z njo šolska svetovalna služba ni nek prostor, kjer bi mladi imeli občutek, da lahko dobijo podporo. Šolo dojemajo kot instrumentalizirano, kot da je to nek prostor, kamor prihajajo po ocene, ker se ne splača deliti svojih težav, ker imaš potem zaradi tega še večje težave. Prevladujoča slika je – stiske, ki jih doživljajo, nimajo prostora v šoli, ker jim to lahko prej škodi kot koristi, če v šoli odpirajo stvari s katerimi se soočajo.« Več o raziskavi pa je Špela Razpotnik povedala novinarki Petri Medved. Foto: Petra Medved
Združenje hematolog Slovenije v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo L&L je predstavilo nov priročnik Nujna stanja v hematologiji in hkrati opozorilo na dve pereči problematiki v tem segmentu zdravstva.
Pred dnevi je v požaru, ki ga je povzročil vžig adventnega venčka, pogorela hiša v Ložanah pri Mariboru, v požaru pa je življenje izgubil 82-letni moški, ki je bil nepokreten. Žal tragična novica, ki pa decembra ni tako redka. Namreč, podatki kažejo, da se decembra občutno poveča število požarov.
Evropska komisija je v začetku leta izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, za katera je treba dokazati varno uporabo. Zdravstveni inšpektorat na podlagi tega že nekaj časa izvaja nadzore, zlasti kozmetičnih izdelkov in prehranskih dopolnil, ki so v zadnjem času postali zelo popularni in se oglašujejo za zdravljenje različnih bolezni. Zaradi tega je na trgu, tako med proizvajalci in prodajalci, pa tudi med kupci nastala precejšnja zmeda. Preverili smo, kako je torej s tovrstnimi izdelki pri nas, so prepovedani ali ne.
Skozi Škofljico se vsak dan pelje od 17 do 18 tisoč vozil. V gneči, ki nastaja v času prometnih konic, tičijo tako občani kot vsi tisti, ki se od drugod skozi občino vozijo v Ljubljano. Primer: nekdo, ki se zjutraj na delo vozi iz Kočevja v Ljubljano, potrebuje za 50-kilometrsko pot do Škofljice približno 50 minut, nato pa se lahko s Škofljice do lokacije v Ljubljani prebija še 50 minut, čeprav gre za skoraj petkrat krajšo pot. Rešitve za vsakodnevno prometno gnečo na Škofljici, kot kaže, še lep čas ne bo, saj država ni predvidela denarja za gradnjo dolgo pričakovane obvoznice. Ob tem se postavlja tudi vprašanje onesnaženosti zraka v občini. Župan je naročil meritve, rezultati bodo znani kmalu.
Z Markom Puschnerjem s Točke osveščanja o varni rabi interneta – Safe.si – smo se pogovarjali o pametnih igračah, ki jih kupujemo svojim otrokom ali otrokom prijateljev in znancev, ne da bi jih dobro poznali oz. vedeli, kako delujejo, ko se povežejo s spletom. Še zlasti to zanemarijo dedki in babice, ki želijo le osrečiti vnuke in vnukinje.
Kot smo poročali, je včeraj izbruhnil vulkan Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji. Oblasti so sporočile, da bodo začele kriminalistično preiskavo o dogodku, a so izjavo popravili, da pravzaprav začenjajo preiskavo okoliščin smrti in poškodb na otoku. Policija tako preiskuje smrti posameznikov na Whakaariju. Teden dni pred izbruhom vulkana, ki je v zasebni lasti, so namreč povečali stopnjo ogroženosti, preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Več o dogajanju profesor Andrej Šmuc z Varavoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Dravograjčanka Anita Kac in Slovenjgradčanka Jadranka Smiljič sta se odločili za nekoliko nenavaden podvig. Skušali bosta preseči trenutni Guinnessov rekord neke Britanke, ki je kvačkala točno 24 ur. Korošici imata posebno taktiko, s katero menita, da jima bo uspelo. Zaupali sta nam jo v našem pogovoru na enem izmed pripravljalnih dogodkov v Slovenj Gradcu, kjer sta kvačkali kape za tamkajšnje brezdomce. Z vsemi tem skušata izpostaviti pomen ročnih del in druženja v sodobnem svetu.
Neveljaven email naslov