Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kuharski izziv

10.04.2020

Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.

Slovenski kuharji kuhajo dobrote za zaposlene v Covid ambulantah in drugih izpostavljenih mestih

Francosko pito kiš iz domačega krhkega testa in veliko zelenjave, ker je danes post, so danes postregli zaposlenim v Covid ambulanti celjskega Urgentnega centra in v Zdravstvenem domu Laško. Sledila je še sladica, creme caramel s svežimi jagodami. Vse to jim je pripravil chef Marko Pavčnik, sicer znan po svojih kuharskih umetninah na laškem gradu. Delal je z veseljem, pravi, saj je eden tistih, ki je v času epidemije čez noč ostal brez dela. Kuharskih zamisli mu tudi ne zmanjka, pri kuhanju na velikonočni petek pa je opravil še dobro delo.

S tem se je namreč odzval na izziv, ki so mu ga kuharski kolegi postavili z nominacijo preko Facebooka. »Ideja se mi je takoj zdela dobra, saj smo se mi čez noč soočili s pomanjkanjem dela, drugi na drugi strani pa s preobilico in tako jim lahko mi vsaj malo polepšamo kakšen dan,« je povedal Pavčnik. Eden od pogojev akcije je, da poskuša kuhati s sestavinami, ki jih že ima v domači kuhinji in da se ne izpostavlja z nakupovanjem v trgovini.

»Sestavine imamo, domišljija pa nam mora še vedno delati, saj smo profesionalni kuharji,« je med drugim izpostavil pobudnik tega kuharskega izziva, Iztok Gumzej.

»Tudi sam sem v epidemiji več časa preživel na Facebooku, kjer sem videl, da profesionalni kuharji delijo svoje recepte. Sam pa sem želel stvari še malo popestriti, predvsem pa jih prenesti v pravo življenje. Najprej sem skuhal hrano za Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa še za lokalni Zdravstveni dom Hrastnik. Ob tem pa nominiral kuharske kolege,« je razložil Gumzej.

Ne Pavčnik in ne Gumzej ne vesta, kaj ju čaka ob koncu epidemije, predvidevata pa, da veliko trdega dela. »Spet bo treba začeti iz nič,« pravi Gumzej. A oba s Pavčnikom, ki je kuhinjo na gradu v Laškem odprl ravno v času zadnje svetovne finančne krize, ostajata pozitivna. Pri tem resda računata tudi na potrošnika, ki bi znal ceniti trud domačih ustvarjalcev.

Za bližajoče praznike pa predlagata, da izkoristimo čas, ki ga lahko zdaj preživimo z družino. »Kar se tiče recepture, verjamem, da imajo med prazniki vse gospodinje pa tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji svoje recepte. Bistvo hrane pa je, da damo v kuhanje srce in dušo, da torej  kuhamo z družino in čas, ki ga imamo, preživimo skupaj,« je poudaril Gumzej.

Kuharski izziv, ki se preko Facebooka zdaj širi tudi v tujino, so opazili tudi v kuharski organizaciji WASC, ki združuje kuharje po svetu in že napovedujejo podporo pobudi slovenskih chefov.

 


Aktualna tema

4426 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kuharski izziv

10.04.2020

Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.

Slovenski kuharji kuhajo dobrote za zaposlene v Covid ambulantah in drugih izpostavljenih mestih

Francosko pito kiš iz domačega krhkega testa in veliko zelenjave, ker je danes post, so danes postregli zaposlenim v Covid ambulanti celjskega Urgentnega centra in v Zdravstvenem domu Laško. Sledila je še sladica, creme caramel s svežimi jagodami. Vse to jim je pripravil chef Marko Pavčnik, sicer znan po svojih kuharskih umetninah na laškem gradu. Delal je z veseljem, pravi, saj je eden tistih, ki je v času epidemije čez noč ostal brez dela. Kuharskih zamisli mu tudi ne zmanjka, pri kuhanju na velikonočni petek pa je opravil še dobro delo.

S tem se je namreč odzval na izziv, ki so mu ga kuharski kolegi postavili z nominacijo preko Facebooka. »Ideja se mi je takoj zdela dobra, saj smo se mi čez noč soočili s pomanjkanjem dela, drugi na drugi strani pa s preobilico in tako jim lahko mi vsaj malo polepšamo kakšen dan,« je povedal Pavčnik. Eden od pogojev akcije je, da poskuša kuhati s sestavinami, ki jih že ima v domači kuhinji in da se ne izpostavlja z nakupovanjem v trgovini.

»Sestavine imamo, domišljija pa nam mora še vedno delati, saj smo profesionalni kuharji,« je med drugim izpostavil pobudnik tega kuharskega izziva, Iztok Gumzej.

»Tudi sam sem v epidemiji več časa preživel na Facebooku, kjer sem videl, da profesionalni kuharji delijo svoje recepte. Sam pa sem želel stvari še malo popestriti, predvsem pa jih prenesti v pravo življenje. Najprej sem skuhal hrano za Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa še za lokalni Zdravstveni dom Hrastnik. Ob tem pa nominiral kuharske kolege,« je razložil Gumzej.

Ne Pavčnik in ne Gumzej ne vesta, kaj ju čaka ob koncu epidemije, predvidevata pa, da veliko trdega dela. »Spet bo treba začeti iz nič,« pravi Gumzej. A oba s Pavčnikom, ki je kuhinjo na gradu v Laškem odprl ravno v času zadnje svetovne finančne krize, ostajata pozitivna. Pri tem resda računata tudi na potrošnika, ki bi znal ceniti trud domačih ustvarjalcev.

Za bližajoče praznike pa predlagata, da izkoristimo čas, ki ga lahko zdaj preživimo z družino. »Kar se tiče recepture, verjamem, da imajo med prazniki vse gospodinje pa tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji svoje recepte. Bistvo hrane pa je, da damo v kuhanje srce in dušo, da torej  kuhamo z družino in čas, ki ga imamo, preživimo skupaj,« je poudaril Gumzej.

Kuharski izziv, ki se preko Facebooka zdaj širi tudi v tujino, so opazili tudi v kuharski organizaciji WASC, ki združuje kuharje po svetu in že napovedujejo podporo pobudi slovenskih chefov.

 


18.10.2023

Ne moremo gledati ne vode in ne bregov blizu sebe

»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.


18.10.2023

Majhni smo in ranljivi, če imaš možnost, je treba pomagati

Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.


16.10.2023

Prenova osebne asistence: na mizi je predlog o odvzemu celotnega dodatka za pomoč in postrežbo

Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay


16.10.2023

Svetovni elektronski odpadki, ustvarjeni samo v enem letu, vredni 57 milijard dolarjev

O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay


13.10.2023

Evropski dan darovanja organov in tkiv – »Postani darovalec in morda bo nekoč ravno zaradi tebe nekdo lahko živel naprej!«

Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.


11.10.2023

Je lahko nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino?

Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay


10.10.2023

Avdiofestival: Potovanje na robu noči - Kako slišimo zvok?

Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.


10.10.2023

Premiera filma Šepet metulja, ki govori o občutljivi temi šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami

V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.


09.10.2023

22 odstotkov mladostnikov ima povišano verjetnost depresije

Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay


05.10.2023

Apartheid nad ženskami v Iranu

Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


06.10.2023

Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom ob 18. kongresu

V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.


06.10.2023

Popis prebivalstva na Madžarskem: Slovencev je za tretjino več

V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.


05.10.2023

Jon Fosse je novi nobelovec za književnost

V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA


05.10.2023

Učiteljev že danes primanjkuje, obeti so še slabši

Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.


04.10.2023

Nobelova za kemijo: kvantne pike imajo velik potencial v nanotehnologiji

V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.


04.10.2023

Samostojnost študentov onemogočata pomanjkanje prostora v študentskih domovih in predrag najemniški trg

Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay


04.10.2023

Mojca Širok: Sklepni roman kriminalne trilogije Rim Ljubljana Bruselj

Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.


03.10.2023

Nobelova za fiziko za razvoj metode, ki ponuja vpogled v gibanje elektronov

Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: Kristina Kappelin, direktorica fundacije Axla Muntheja

Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.


02.10.2023

Koliko Slovenci izkoriščajo možnosti, ki jim jih zagotavlja hrvaška manjšinska zakonodaja?

Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?


Stran 19 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov