Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Slovenski kuharji kuhajo dobrote za zaposlene v Covid ambulantah in drugih izpostavljenih mestih
Francosko pito kiš iz domačega krhkega testa in veliko zelenjave, ker je danes post, so danes postregli zaposlenim v Covid ambulanti celjskega Urgentnega centra in v Zdravstvenem domu Laško. Sledila je še sladica, creme caramel s svežimi jagodami. Vse to jim je pripravil chef Marko Pavčnik, sicer znan po svojih kuharskih umetninah na laškem gradu. Delal je z veseljem, pravi, saj je eden tistih, ki je v času epidemije čez noč ostal brez dela. Kuharskih zamisli mu tudi ne zmanjka, pri kuhanju na velikonočni petek pa je opravil še dobro delo.
S tem se je namreč odzval na izziv, ki so mu ga kuharski kolegi postavili z nominacijo preko Facebooka. »Ideja se mi je takoj zdela dobra, saj smo se mi čez noč soočili s pomanjkanjem dela, drugi na drugi strani pa s preobilico in tako jim lahko mi vsaj malo polepšamo kakšen dan,« je povedal Pavčnik. Eden od pogojev akcije je, da poskuša kuhati s sestavinami, ki jih že ima v domači kuhinji in da se ne izpostavlja z nakupovanjem v trgovini.
»Sestavine imamo, domišljija pa nam mora še vedno delati, saj smo profesionalni kuharji,« je med drugim izpostavil pobudnik tega kuharskega izziva, Iztok Gumzej.
»Tudi sam sem v epidemiji več časa preživel na Facebooku, kjer sem videl, da profesionalni kuharji delijo svoje recepte. Sam pa sem želel stvari še malo popestriti, predvsem pa jih prenesti v pravo življenje. Najprej sem skuhal hrano za Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa še za lokalni Zdravstveni dom Hrastnik. Ob tem pa nominiral kuharske kolege,« je razložil Gumzej.
Ne Pavčnik in ne Gumzej ne vesta, kaj ju čaka ob koncu epidemije, predvidevata pa, da veliko trdega dela. »Spet bo treba začeti iz nič,« pravi Gumzej. A oba s Pavčnikom, ki je kuhinjo na gradu v Laškem odprl ravno v času zadnje svetovne finančne krize, ostajata pozitivna. Pri tem resda računata tudi na potrošnika, ki bi znal ceniti trud domačih ustvarjalcev.
Za bližajoče praznike pa predlagata, da izkoristimo čas, ki ga lahko zdaj preživimo z družino. »Kar se tiče recepture, verjamem, da imajo med prazniki vse gospodinje pa tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji svoje recepte. Bistvo hrane pa je, da damo v kuhanje srce in dušo, da torej kuhamo z družino in čas, ki ga imamo, preživimo skupaj,« je poudaril Gumzej.
Kuharski izziv, ki se preko Facebooka zdaj širi tudi v tujino, so opazili tudi v kuharski organizaciji WASC, ki združuje kuharje po svetu in že napovedujejo podporo pobudi slovenskih chefov.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Slovenski kuharji kuhajo dobrote za zaposlene v Covid ambulantah in drugih izpostavljenih mestih
Francosko pito kiš iz domačega krhkega testa in veliko zelenjave, ker je danes post, so danes postregli zaposlenim v Covid ambulanti celjskega Urgentnega centra in v Zdravstvenem domu Laško. Sledila je še sladica, creme caramel s svežimi jagodami. Vse to jim je pripravil chef Marko Pavčnik, sicer znan po svojih kuharskih umetninah na laškem gradu. Delal je z veseljem, pravi, saj je eden tistih, ki je v času epidemije čez noč ostal brez dela. Kuharskih zamisli mu tudi ne zmanjka, pri kuhanju na velikonočni petek pa je opravil še dobro delo.
S tem se je namreč odzval na izziv, ki so mu ga kuharski kolegi postavili z nominacijo preko Facebooka. »Ideja se mi je takoj zdela dobra, saj smo se mi čez noč soočili s pomanjkanjem dela, drugi na drugi strani pa s preobilico in tako jim lahko mi vsaj malo polepšamo kakšen dan,« je povedal Pavčnik. Eden od pogojev akcije je, da poskuša kuhati s sestavinami, ki jih že ima v domači kuhinji in da se ne izpostavlja z nakupovanjem v trgovini.
»Sestavine imamo, domišljija pa nam mora še vedno delati, saj smo profesionalni kuharji,« je med drugim izpostavil pobudnik tega kuharskega izziva, Iztok Gumzej.
»Tudi sam sem v epidemiji več časa preživel na Facebooku, kjer sem videl, da profesionalni kuharji delijo svoje recepte. Sam pa sem želel stvari še malo popestriti, predvsem pa jih prenesti v pravo življenje. Najprej sem skuhal hrano za Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa še za lokalni Zdravstveni dom Hrastnik. Ob tem pa nominiral kuharske kolege,« je razložil Gumzej.
Ne Pavčnik in ne Gumzej ne vesta, kaj ju čaka ob koncu epidemije, predvidevata pa, da veliko trdega dela. »Spet bo treba začeti iz nič,« pravi Gumzej. A oba s Pavčnikom, ki je kuhinjo na gradu v Laškem odprl ravno v času zadnje svetovne finančne krize, ostajata pozitivna. Pri tem resda računata tudi na potrošnika, ki bi znal ceniti trud domačih ustvarjalcev.
Za bližajoče praznike pa predlagata, da izkoristimo čas, ki ga lahko zdaj preživimo z družino. »Kar se tiče recepture, verjamem, da imajo med prazniki vse gospodinje pa tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji svoje recepte. Bistvo hrane pa je, da damo v kuhanje srce in dušo, da torej kuhamo z družino in čas, ki ga imamo, preživimo skupaj,« je poudaril Gumzej.
Kuharski izziv, ki se preko Facebooka zdaj širi tudi v tujino, so opazili tudi v kuharski organizaciji WASC, ki združuje kuharje po svetu in že napovedujejo podporo pobudi slovenskih chefov.
Trgovina rabljenih predmetov Stara roba, nova raba je po dvanajstih letih delovanja v petek zaprla svoja vrata. Prodajalna v središču Ljubljane je zaposlovala osebe z izkušnjo brezdomstva in posameznike iz drugih ranljivih skupin. Šlo je za socialni projekt, ki je spodbujal trajnost, a je najemnina postala prevelik strošek za nadaljevanje delovanja. Čeprav Mestna občina Ljubljana do sedaj ni pokazala interesa za reševanje trgovine, danes z občine prihajajo spodbudne novice.
Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.
Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.
Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Neveljaven email naslov