Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.
Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države.
»Od 17. marca, odkar se je ustavil letalski potniški promet, so se prihodki družbe občutno zmanjšali, za 85 odstotkov, potnikov je bilo marca za 75 odstotkov manj. Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja letalskih prevoznikov se na svetovni ravni letos pričakuje 55-odstotni upad potnikov. Takšna ocena je realna tudi za nas. Če se bo epidemija vlekla, se lahko razmere še poslabšajo, vse kar je drugače, je zelo optimistično,” ugotavlja poslovodni direktor Fraporta Zmago Skobir.
Letališče je odprto za tovorni promet, humanitarne in repatriacijske lete. Zaradi krize je na čakanju več kot polovica zaposlenih Fraporta Slovenija. Delujejo samo nujne službe.
»Fraport ni zadolžen, trenutno živimo od prihrankov, tudi plače zaposlenih izplačujemo iz tega naslova. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zdržali. Strošek dela na mesec je okoli 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo dobili povrnjene prispevke in stroške nadomestila za zaposlene na čakanju, bo mesečna obremenitev za plače več kot milijon evrov.«
Ne glede na razmere in visoke stroške poslovanja nadaljujejo z gradnjo, a za dokončanje bodo potrebovali dodaten denar. Čakajo na drugi sveženj likvidnostne pomoči. Gradnja sodobnega potniškega terminala predstavlja 1,5 milijona evrov investicijskih stroškov na mesec. Časovnico bodo morali najverjetneje prilagoditi. Po prvotnem načrtu naj bi se gradnja terminala končala do začetka predsedovanja Slovenije EU poleti 2021.
»V družbi smo se razmeram prilagodili z ustavitvijo stroškov, ki ne vplivajo na obratovanje letališča in varnost. Državi smo posredovali konkretne predloge. Pomoč države bo nujna, stanje v letalski industriji je negotovo. Predlagali smo razbremenitve, med njimi je tudi dolgoročna stavbna pravica.»
Fraport Slovenija, ki upravlja z našim osrednjim letališčem, in skupina Fraport AG, ki ima 30 letališč po vsem svetu, deli usodo in probleme, kako zagotoviti poslovanje in likvidnost. Pripravljajo se na ponovno vzpostavitev letalskega potniškega prometa.
»Razmere na letališču so tihe, brez vrveža, razen brnečih strojev, ki gradijo terminal. Vsi si želimo konec krize koronavirusa in čimprejšnje poslovanje,« pravi Zmago Skobir.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.
Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države.
»Od 17. marca, odkar se je ustavil letalski potniški promet, so se prihodki družbe občutno zmanjšali, za 85 odstotkov, potnikov je bilo marca za 75 odstotkov manj. Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja letalskih prevoznikov se na svetovni ravni letos pričakuje 55-odstotni upad potnikov. Takšna ocena je realna tudi za nas. Če se bo epidemija vlekla, se lahko razmere še poslabšajo, vse kar je drugače, je zelo optimistično,” ugotavlja poslovodni direktor Fraporta Zmago Skobir.
Letališče je odprto za tovorni promet, humanitarne in repatriacijske lete. Zaradi krize je na čakanju več kot polovica zaposlenih Fraporta Slovenija. Delujejo samo nujne službe.
»Fraport ni zadolžen, trenutno živimo od prihrankov, tudi plače zaposlenih izplačujemo iz tega naslova. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zdržali. Strošek dela na mesec je okoli 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo dobili povrnjene prispevke in stroške nadomestila za zaposlene na čakanju, bo mesečna obremenitev za plače več kot milijon evrov.«
Ne glede na razmere in visoke stroške poslovanja nadaljujejo z gradnjo, a za dokončanje bodo potrebovali dodaten denar. Čakajo na drugi sveženj likvidnostne pomoči. Gradnja sodobnega potniškega terminala predstavlja 1,5 milijona evrov investicijskih stroškov na mesec. Časovnico bodo morali najverjetneje prilagoditi. Po prvotnem načrtu naj bi se gradnja terminala končala do začetka predsedovanja Slovenije EU poleti 2021.
»V družbi smo se razmeram prilagodili z ustavitvijo stroškov, ki ne vplivajo na obratovanje letališča in varnost. Državi smo posredovali konkretne predloge. Pomoč države bo nujna, stanje v letalski industriji je negotovo. Predlagali smo razbremenitve, med njimi je tudi dolgoročna stavbna pravica.»
Fraport Slovenija, ki upravlja z našim osrednjim letališčem, in skupina Fraport AG, ki ima 30 letališč po vsem svetu, deli usodo in probleme, kako zagotoviti poslovanje in likvidnost. Pripravljajo se na ponovno vzpostavitev letalskega potniškega prometa.
»Razmere na letališču so tihe, brez vrveža, razen brnečih strojev, ki gradijo terminal. Vsi si želimo konec krize koronavirusa in čimprejšnje poslovanje,« pravi Zmago Skobir.
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.
Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
»Pripravimo se na nepričakovano« je slogan letošnjega svetovnega dne varnosti živil. Varnost hrane je širok in kompleksen pojem. Vključuje mehanizme in pravila, ki zagotavljajo, da hrana pride varna od njive do mize. Evropska agencija za varnost hrane je skupaj z državami članicami tudi letos začela kampanjo »Safe 2 Eat 2024« oz. »Jejmo varno«. Kampanji se že drugo leto pridružuje Nacionalni inštitut Slovenije. Gre za kampanjo, katere namen je državljanom približati znanost, ki stoji za varno hrane v Evropi za lažje vsakodnevne prehranske odločitve in uživanje v varni in zdravi hrani. Hrana Evropski Uniji je najbolj nadzorovana in zato najbolj varna na svetu. A tudi to področje se srečuje z novimi izzivi.
Danes mineva 80 let od tako imenovanega »dneva D«, ko so se na obalah okupirane Normandije začele izkrcavati zavezniške vojaške enote in s tem odprle drugo veliko fronto v Evropi. O tem velikem dogodku, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših preobratov v drugi svetovni vojni, smo govorili z zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore. Foto: britanske sile med izkrcanjem v Normandiji, Wikipedija, javna last
Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.
Pred volitvami poslancev v Evropski parlament je treba urediti ustrezno dostopnost volišč za ljudi z različnimi invalidnostmi, hkrati pa poskrbeti, da bodo informacije o volilnih postopkih in referendumih dostopne in lahko razumljive za vse, ki to potrebujejo. Tokrat bodo namreč prvič volili tudi tisti polnoletni državljani z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi, ki jim je bila volilna pravica v preteklosti odvzeta, ker so bili postavljeni pod skrbništvo.
V Srbiji so imeli lokalne volitve že decembra, pa tudi preteklo nedeljo v 89tih srbskih mestih, tudi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu. Medtem ko so še čakali na delne izide, je srbska napredna stranka že slavila zmago. Fevdalizacija družbe pod taktirko srbskega predsednika Aleksandra Vučića je – kot beremo komentarje – očitna in v tem duhu naj bi tudi potekale volitve. Z balkanskim dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom komentiramo tudi zavrnitev možnosti bosanskohercegovskih ministrov iz entitete Republike srbske, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v Bosni in Hercegovini.
Neveljaven email naslov