Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj v času epidemije plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

20.04.2020

Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Kako te predloge komentirajo v Slovenskem zavarovalnem združenju, pojasnjuje direktorica mag. Maja Krumberger.

Velika večina zdravstvenih storitev je bila poldrugi mesec nedosegljiva, položnice pa kljub temu prihajajo

Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Zamrznitev plačil premij za čas trajanja epidemije in prenos že zbranih premij od komercialnih zdravstvenih zavarovalnic v sredstva za zagotavljanje likvidnosti javnih zdravstvenih zavodov je od vlade zahtevala tudi stranka Levica. Vendar vse skupaj tako preprosto ravno ni, trdijo zdravstvene zavarovalnice. Mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, pravi, da so o tovrstnih predlogih že razmišljali.

“Takoj, ko je vlada sprejela ukrepe glede omejitev izvajanja zdravstvenih storitev poskušali oblikovati pobudo, kako dopolnilno zdravstveno zavarovanje vključiti v nek sistem v dobro javnega zdravstvenega sistema. Naš predlog je, da bi se morebitni presežek, za katerega pa še ne moremo oceniti, ali tudi zares bo, uporabil za zagotavljanje zdravstvenih storitev, ki so bile zdaj odpovedane oz. prestavljene.”

Ali obstaja možnost, da bi premije zmanjšali ali zavarovanje celo začasno zamrznili, pa v pogovoru.

 


Aktualna tema

4521 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zakaj v času epidemije plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

20.04.2020

Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Kako te predloge komentirajo v Slovenskem zavarovalnem združenju, pojasnjuje direktorica mag. Maja Krumberger.

Velika večina zdravstvenih storitev je bila poldrugi mesec nedosegljiva, položnice pa kljub temu prihajajo

Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Zamrznitev plačil premij za čas trajanja epidemije in prenos že zbranih premij od komercialnih zdravstvenih zavarovalnic v sredstva za zagotavljanje likvidnosti javnih zdravstvenih zavodov je od vlade zahtevala tudi stranka Levica. Vendar vse skupaj tako preprosto ravno ni, trdijo zdravstvene zavarovalnice. Mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, pravi, da so o tovrstnih predlogih že razmišljali.

“Takoj, ko je vlada sprejela ukrepe glede omejitev izvajanja zdravstvenih storitev poskušali oblikovati pobudo, kako dopolnilno zdravstveno zavarovanje vključiti v nek sistem v dobro javnega zdravstvenega sistema. Naš predlog je, da bi se morebitni presežek, za katerega pa še ne moremo oceniti, ali tudi zares bo, uporabil za zagotavljanje zdravstvenih storitev, ki so bile zdaj odpovedane oz. prestavljene.”

Ali obstaja možnost, da bi premije zmanjšali ali zavarovanje celo začasno zamrznili, pa v pogovoru.

 


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


14.10.2022

Zahtevnost posvojitve in statistika obračata argumente nasprotnikov sprememb družinskega zakonika na glavo

Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.


14.10.2022

Mednarodni dan bele palice 2022

Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.


13.10.2022

Enakost med starši dobrodejno vpliva na zdravje otrok

Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.


13.10.2022

Brina - ples v škornjih

Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.


12.10.2022

Želja po delu in zaslužku včasih dobi tudi žalostni preobrat

Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.


11.10.2022

"31 milijonov deklic na svetu ne obiskuje osnovne šole"

Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.


09.10.2022

Kuharska mojstrica Ana Roš: Ko imaš okoli sebe genialne ljudi, poskrbi zanje. In ko potrebujejo spremembo, jim jo ponudi.

Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.


07.10.2022

Moja brazgotina, moje življenje

Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov


06.10.2022

Antirasizem je feministična politika

V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.


06.10.2022

Rimski simpozij o doseganju miru v Ukrajini na slovensko pobudo

Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.


06.10.2022

Svetovni dan cerebralne paralize

Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.


05.10.2022

"Najbolj uživam, ko vidim, da v nekem dijaku prižgem iskrico zanimanja."

Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.


04.10.2022

Kvantna prepletenost – temelj kvantnih računalnikov

Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.


04.10.2022

Primeri inšpektorja Vrenka tudi kot radijska igra

Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.


03.10.2022

Zasuk na bolje

Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.


03.10.2022

Kar do štiri odstotke genov si delimo z neandertalci

Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik


02.10.2022

Novi direktor Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji: »Ponudbo med obema državama lahko predstavimo na način, kot da je vse en izlet.«

Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.


Stran 51 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov