Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.
Pogovor s psihiatrinjo dr. Mojco Zvezdano Dernovšek
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam zato predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je popolnoma normalno. Dogaja se nam akutna stresna motnja. Po dobrih treh tednih lahko govorimo že o prilagoditveni motnji, pojasnjuje dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in dodaja, da akutna stresna motnja in prilagoditvena motnja nista duševni motnji v ožjem pomenu besede. Gre namreč za popolnoma normalen odziv na nenormalne okoliščine, ki smo jim priča. Zagotovo ni prvič, da se posameznik tako počuti, še dodaja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, na enak način se namreč odzovemo na katerokoli spremembo v življenju, sploh če je negativna.
Razlika je samo v tem, da smo sedaj pravzaprav vsi v stresu. Ni ga človeka, ki bi bil popolnoma hladen, nezavzet ali da se ga zadeva ne bi dotaknila. Kot svet, globalno se soočamo z nečim, kar se nas tiče vseh. Ne moremo pogledat stran in reči, to je pa na Kitajskem ali v ZDA. To je pri naših sosedih, to je tukaj, to je povsod. Akutna stresna motnja in akutna prilagoditvena motnja sta trenutno zaobjeli celotno človeštvo.
Na vseprisotno grožnjo se ljudje odzivajo različno. V glavnem pa so odzivi na stresne okoliščine, kot pravi dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, trije: beg, boj in zamrznitev. Nekateri katastrofirajo, spet drugi potiskajo glavo v pesek, rekoč, da je vse skupaj pretiravanje. Zaradi negotovih razmer, pa se v ljudeh porajajo tudi občutki, ki jih v času pred koronavirusom morda sploh niso poznali.
Normalno je, da smo zdaj tesnobni. Jaz sem ljudem, tudi svojim pacientom, s katerimi sem imela telefonski stik, rekla: če vas je zdaj strah, za božjo voljo, saj ste normalni! Koga pa zdaj ni strah? Vsekakor je bolj čudno, če te zdaj ni strah kot če te je. Skratka, normalno je zdaj, v teh okoliščinah čutiti neko določeno stopnjo tesnobe.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek še opozarja, da sta strah in tesnoba duševna pojava, ki sta nalezljiva, da se strah prenaša in da so zdrave obrambe v akutnih stresnih situacijah humor, zadržanost in pomoč drugim.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.
Pogovor s psihiatrinjo dr. Mojco Zvezdano Dernovšek
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam zato predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je popolnoma normalno. Dogaja se nam akutna stresna motnja. Po dobrih treh tednih lahko govorimo že o prilagoditveni motnji, pojasnjuje dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in dodaja, da akutna stresna motnja in prilagoditvena motnja nista duševni motnji v ožjem pomenu besede. Gre namreč za popolnoma normalen odziv na nenormalne okoliščine, ki smo jim priča. Zagotovo ni prvič, da se posameznik tako počuti, še dodaja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, na enak način se namreč odzovemo na katerokoli spremembo v življenju, sploh če je negativna.
Razlika je samo v tem, da smo sedaj pravzaprav vsi v stresu. Ni ga človeka, ki bi bil popolnoma hladen, nezavzet ali da se ga zadeva ne bi dotaknila. Kot svet, globalno se soočamo z nečim, kar se nas tiče vseh. Ne moremo pogledat stran in reči, to je pa na Kitajskem ali v ZDA. To je pri naših sosedih, to je tukaj, to je povsod. Akutna stresna motnja in akutna prilagoditvena motnja sta trenutno zaobjeli celotno človeštvo.
Na vseprisotno grožnjo se ljudje odzivajo različno. V glavnem pa so odzivi na stresne okoliščine, kot pravi dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, trije: beg, boj in zamrznitev. Nekateri katastrofirajo, spet drugi potiskajo glavo v pesek, rekoč, da je vse skupaj pretiravanje. Zaradi negotovih razmer, pa se v ljudeh porajajo tudi občutki, ki jih v času pred koronavirusom morda sploh niso poznali.
Normalno je, da smo zdaj tesnobni. Jaz sem ljudem, tudi svojim pacientom, s katerimi sem imela telefonski stik, rekla: če vas je zdaj strah, za božjo voljo, saj ste normalni! Koga pa zdaj ni strah? Vsekakor je bolj čudno, če te zdaj ni strah kot če te je. Skratka, normalno je zdaj, v teh okoliščinah čutiti neko določeno stopnjo tesnobe.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek še opozarja, da sta strah in tesnoba duševna pojava, ki sta nalezljiva, da se strah prenaša in da so zdrave obrambe v akutnih stresnih situacijah humor, zadržanost in pomoč drugim.
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Pri izrednih ukrepih obstaja zmeraj nevarnost, da obtičijo v podzavesti – ne le državljanov, pač pa predvsem oblastnikov. Aleš Kocjan
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kaj se dogaja in kako ukrepati, je Urški Henigman razložil Tadej Hren s Si-Certa.
Tokrat smo se v četrtkovem jutru odpravili v Šaleško dolino, od koder pridobimo skoraj tretjino vse električne energije. Že desetletja tam deluje Termoelekrarna Šoštanj, kjer zato kurijo premog iz velenjskega premogovnika, po novem pa bi tam sežigali tudi odpadke, čemur pa domačini nasprotujejo. A zahteve prebivalcev s tega območja, ki želijo živeti v lepšem okolju, niso povsem nove, že pred desetletji se je namreč ravno v Velenju zgodila prva ekološka revolucija, verjetno edina večja revolucija na območju takratne Jugoslavije. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dopisnico Metko Pirc.
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družbi domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ga morda najbolj poznamo po šolah v naravi, se je pridružil nov dom na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v Zasavju. Tako je otrokom, od tistih najmlajših vrtčevski naprej, pa tudi društvom in družinam ter posameznikom sedaj na voljo 25 domov po vsej Sloveniji. V domu na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v teh dneh šolo v naravi preživlja prva skupina osnovnošolcev. Obiskala jih je Karmen Štrancar Rajevec
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naš dopisnik Janko Petrovec iz Rima v pogovoru z Dragom Balažičem o aktualnih razmerah in karanteni zaradi koronavirusa v Italiji.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je včeraj predstavila poročilo o odzivih uporabnikov javnega servisa, s katerimi se je ukvarjala v minulem letu. Po letu 2018, ki je bilo rekordno, je na njen nasolov lani prišlo drugo največje število mnenj, vprašanj, pripomb, predlogov, pritožb in pohval odkar obstaja institut varuha. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave in presoja ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. Letno poročilo je obsežen dokument, z vrsto statističnih podatkov o odzivih pa tudi mnogimi zanimivimi in koristnimi vsebinskimi zapisi, povzetki, sklepi, priporočili, itn.
Po seji strokovnega sveta za konkurenčnost je gospodarski minister Zdravko Počivalšek predstavil vrsto ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki ga je ali pa ga še bo prizadel koronavirus.
Evropsko sodišče za človekove pravice bo jutri izreklo sodbo v primeru pritožbe dveh romskih družin, ki Sloveniji očitata kršitev konvencije o človekovih pravicah, ker nimata dostopa do pitne vode. Slovenijo lahko – podobno kot v primeru izbrisanih – doleti visoka denarna kazen. Romski družini iz Goriče vasi v Ribnici in iz Dobruške vasi v občini Škocjan očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah: prepoved ponižujočega ravnanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do pitne vode. Državo na problem opozarjamo že vrsto let, bivanjske razmere tam niso vredne človeka, pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, ki pomaga Romom v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Uroš Lipušek spremlja aktualno stanje na Kitajskem, od koder se je po svetu razširil novi korona virus.
Slovensko-avstrijska pisateljica in intelektualka Alma Karlin se je pred stotimi leti podala na svojo pot okrog sveta. Njene izkušnje in razmišljanja o svetu so se prelili v pesmi, ki so dolgo ostajale skrite pred očmi javnosti, pred kratkim pa so po zaslugi Jerneje Jezernik in Nike Solce ter v prevodu Boštjana Dvořaka zaživele v slovenskem jeziku. Izšle so tudi na albumu »Ko duše pokličem«, v malce drugačni zasedbi pa smo jih ujeli na koncertu, 27. februarja, v Centru slovanskih kultur v Ljubljani. Nastopili so pevka Nika Solce, ki je zaigrala tudi na ukulele in kitaro, pridružili so se ji violinist in harmonikar Stefan Steiner, flavtistka in spremljevalna vokalistka Katja Mlinar, harmonikar Matija Solce in kontrabasist Klemen Krajc.
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije
Neveljaven email naslov