Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.
V času stroge karantene lahko vidimo, kako pomembno je naše zdravje in zdravje planeta
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.
Živa Kavka Gobbo, predsednica in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja v Društvu Focus poudarja, da bo način oživljanja gospodarstva po koncu epidemije usodno vplival na našo prihodnost. Pri reševanju gospodarske krize, ki se že nakazuje, bo nujno upoštevati cilje Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj.
“Ob krizi zaradi pandemije koronavirusa in zastoju, ki ga je ta prinesla tudi na gospodarski ravni, je čas, da razmislimo o tem, kam investirati sredstva za ponovno oživitev gospodarstva. Če bomo ta sredstva spet vlagali v ogljično intenzivne tehnologije, v fosilna goriva, v subvencije škodljivim tehnologijam, ne bomo nič pomembnega naredili in bo to ostal čas, ko je okolje in ko smo mi začasno spet zadihali, potem pa se vrnili na staro pot. To ne pomeni nič dobrega niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika okoljskih vplivov, ki jih Slovenija še toliko bolj občuti, saj se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje.”
“Slovenija ni ravno uspešna pri črpanju evropskih sredstev za trajnostno energetsko infrastrukturo. Morali bi uporabiti več teh sredstev za vlaganja v železniški promet, javni potniški promet, kolesarske in pešpoti, v izrabo sončne energije, shranjevanje in prenos in energetsko učinkovitost stavb, tudi zasebnih. Skratka pogledati moramo, kje lahko energijo prihranimo in to, ki jo potrebujemo, proizvedemo iz obnovljivih virov.”
“Problem z onesnaženim zrakom je hitreje rešljiv, kar se je pokazalo tudi v času korona krize. Z ustavitvijo javnega življenja, javnega prometa, trgovine in podobno, se je zrak v mestih hitro izboljšal. Promet je eden glavnih krivcev za onesnažen zrak in za podnebne spremembe. Če rešimo problem prometa, bomo imeli čistejši zrak in manj prispevali k podnebnim spremembam.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.
V času stroge karantene lahko vidimo, kako pomembno je naše zdravje in zdravje planeta
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.
Živa Kavka Gobbo, predsednica in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja v Društvu Focus poudarja, da bo način oživljanja gospodarstva po koncu epidemije usodno vplival na našo prihodnost. Pri reševanju gospodarske krize, ki se že nakazuje, bo nujno upoštevati cilje Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj.
“Ob krizi zaradi pandemije koronavirusa in zastoju, ki ga je ta prinesla tudi na gospodarski ravni, je čas, da razmislimo o tem, kam investirati sredstva za ponovno oživitev gospodarstva. Če bomo ta sredstva spet vlagali v ogljično intenzivne tehnologije, v fosilna goriva, v subvencije škodljivim tehnologijam, ne bomo nič pomembnega naredili in bo to ostal čas, ko je okolje in ko smo mi začasno spet zadihali, potem pa se vrnili na staro pot. To ne pomeni nič dobrega niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika okoljskih vplivov, ki jih Slovenija še toliko bolj občuti, saj se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje.”
“Slovenija ni ravno uspešna pri črpanju evropskih sredstev za trajnostno energetsko infrastrukturo. Morali bi uporabiti več teh sredstev za vlaganja v železniški promet, javni potniški promet, kolesarske in pešpoti, v izrabo sončne energije, shranjevanje in prenos in energetsko učinkovitost stavb, tudi zasebnih. Skratka pogledati moramo, kje lahko energijo prihranimo in to, ki jo potrebujemo, proizvedemo iz obnovljivih virov.”
“Problem z onesnaženim zrakom je hitreje rešljiv, kar se je pokazalo tudi v času korona krize. Z ustavitvijo javnega življenja, javnega prometa, trgovine in podobno, se je zrak v mestih hitro izboljšal. Promet je eden glavnih krivcev za onesnažen zrak in za podnebne spremembe. Če rešimo problem prometa, bomo imeli čistejši zrak in manj prispevali k podnebnim spremembam.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov