Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.
V času stroge karantene lahko vidimo, kako pomembno je naše zdravje in zdravje planeta
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.
Živa Kavka Gobbo, predsednica in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja v Društvu Focus poudarja, da bo način oživljanja gospodarstva po koncu epidemije usodno vplival na našo prihodnost. Pri reševanju gospodarske krize, ki se že nakazuje, bo nujno upoštevati cilje Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj.
“Ob krizi zaradi pandemije koronavirusa in zastoju, ki ga je ta prinesla tudi na gospodarski ravni, je čas, da razmislimo o tem, kam investirati sredstva za ponovno oživitev gospodarstva. Če bomo ta sredstva spet vlagali v ogljično intenzivne tehnologije, v fosilna goriva, v subvencije škodljivim tehnologijam, ne bomo nič pomembnega naredili in bo to ostal čas, ko je okolje in ko smo mi začasno spet zadihali, potem pa se vrnili na staro pot. To ne pomeni nič dobrega niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika okoljskih vplivov, ki jih Slovenija še toliko bolj občuti, saj se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje.”
“Slovenija ni ravno uspešna pri črpanju evropskih sredstev za trajnostno energetsko infrastrukturo. Morali bi uporabiti več teh sredstev za vlaganja v železniški promet, javni potniški promet, kolesarske in pešpoti, v izrabo sončne energije, shranjevanje in prenos in energetsko učinkovitost stavb, tudi zasebnih. Skratka pogledati moramo, kje lahko energijo prihranimo in to, ki jo potrebujemo, proizvedemo iz obnovljivih virov.”
“Problem z onesnaženim zrakom je hitreje rešljiv, kar se je pokazalo tudi v času korona krize. Z ustavitvijo javnega življenja, javnega prometa, trgovine in podobno, se je zrak v mestih hitro izboljšal. Promet je eden glavnih krivcev za onesnažen zrak in za podnebne spremembe. Če rešimo problem prometa, bomo imeli čistejši zrak in manj prispevali k podnebnim spremembam.”
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.
V času stroge karantene lahko vidimo, kako pomembno je naše zdravje in zdravje planeta
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.
Živa Kavka Gobbo, predsednica in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja v Društvu Focus poudarja, da bo način oživljanja gospodarstva po koncu epidemije usodno vplival na našo prihodnost. Pri reševanju gospodarske krize, ki se že nakazuje, bo nujno upoštevati cilje Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj.
“Ob krizi zaradi pandemije koronavirusa in zastoju, ki ga je ta prinesla tudi na gospodarski ravni, je čas, da razmislimo o tem, kam investirati sredstva za ponovno oživitev gospodarstva. Če bomo ta sredstva spet vlagali v ogljično intenzivne tehnologije, v fosilna goriva, v subvencije škodljivim tehnologijam, ne bomo nič pomembnega naredili in bo to ostal čas, ko je okolje in ko smo mi začasno spet zadihali, potem pa se vrnili na staro pot. To ne pomeni nič dobrega niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika okoljskih vplivov, ki jih Slovenija še toliko bolj občuti, saj se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje.”
“Slovenija ni ravno uspešna pri črpanju evropskih sredstev za trajnostno energetsko infrastrukturo. Morali bi uporabiti več teh sredstev za vlaganja v železniški promet, javni potniški promet, kolesarske in pešpoti, v izrabo sončne energije, shranjevanje in prenos in energetsko učinkovitost stavb, tudi zasebnih. Skratka pogledati moramo, kje lahko energijo prihranimo in to, ki jo potrebujemo, proizvedemo iz obnovljivih virov.”
“Problem z onesnaženim zrakom je hitreje rešljiv, kar se je pokazalo tudi v času korona krize. Z ustavitvijo javnega življenja, javnega prometa, trgovine in podobno, se je zrak v mestih hitro izboljšal. Promet je eden glavnih krivcev za onesnažen zrak in za podnebne spremembe. Če rešimo problem prometa, bomo imeli čistejši zrak in manj prispevali k podnebnim spremembam.”
Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.
Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.
Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Neveljaven email naslov