Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje
Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše.
“Vlada dobro komunicira in hitro pojasnjuje, kaj se dogaja s covid19 doma in v tujini, da državljani dobijo občutek, kje smo, kam gremo,” razlaga Uroš Urbanija, v.d. direktorja Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Urbanija še zatrjuje, da vsem medijem zagotavljajo enak dostop do informacij.
Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.
Kaj pa se je zgodilo 5. aprila, ko je bil le en medij prisoten pri snemanju izjave predsednika vlade po njegovem obisku v ljubljanskem kliničnem centru? Uroš Urbanija odgovarja, da je medije takrat obveščal UKC.
“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.
Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.
“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.
Se že ve, kaj se je takrat zgodilo? “Trenutno se še kar ugotavlja,” je povedal Uroš Urbanija, ki doslej ni zaznal nobenega primera nesprejemljivega vladnega komuniciranja z mediji, ki bi ga lahko razlagali tudi kot izvajanje pritiska na novinarje.
“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.
Strokovnjak za komunikacijski menedžment Brane Gruban pravi, da moramo razlikovati informiranje in komuniciranje. Po njegovem mnenju gre slovenski vladi informiranje bolje, kot ji je šlo na začetku epidemije, komunicira pa še vedno slabo:
“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”
“Vlada je v času te zdravstvene, gospodarske in varnostne krize ubrala precej negativen pristop, nimam občutka, da bi medije in novinarje obravnavala kot partnerje,” pa ocenjuje dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudarja, da so mediji odigrali pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi in omejevanju škode, ki bi se lahko zgodila, številne televizijske in radijske postaje so spremenile in prilagodile svoje programe, nekateri mediji so odprli svoje spletne strani in zagotovili uporabnikom brezplačen dostop do vsebin.
“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje
Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše.
“Vlada dobro komunicira in hitro pojasnjuje, kaj se dogaja s covid19 doma in v tujini, da državljani dobijo občutek, kje smo, kam gremo,” razlaga Uroš Urbanija, v.d. direktorja Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Urbanija še zatrjuje, da vsem medijem zagotavljajo enak dostop do informacij.
Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.
Kaj pa se je zgodilo 5. aprila, ko je bil le en medij prisoten pri snemanju izjave predsednika vlade po njegovem obisku v ljubljanskem kliničnem centru? Uroš Urbanija odgovarja, da je medije takrat obveščal UKC.
“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.
Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.
“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.
Se že ve, kaj se je takrat zgodilo? “Trenutno se še kar ugotavlja,” je povedal Uroš Urbanija, ki doslej ni zaznal nobenega primera nesprejemljivega vladnega komuniciranja z mediji, ki bi ga lahko razlagali tudi kot izvajanje pritiska na novinarje.
“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.
Strokovnjak za komunikacijski menedžment Brane Gruban pravi, da moramo razlikovati informiranje in komuniciranje. Po njegovem mnenju gre slovenski vladi informiranje bolje, kot ji je šlo na začetku epidemije, komunicira pa še vedno slabo:
“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”
“Vlada je v času te zdravstvene, gospodarske in varnostne krize ubrala precej negativen pristop, nimam občutka, da bi medije in novinarje obravnavala kot partnerje,” pa ocenjuje dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudarja, da so mediji odigrali pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi in omejevanju škode, ki bi se lahko zgodila, številne televizijske in radijske postaje so spremenile in prilagodile svoje programe, nekateri mediji so odprli svoje spletne strani in zagotovili uporabnikom brezplačen dostop do vsebin.
“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.
V Hiši Ljubhospica se bo danes, ob 13.uri, začel strokovni dogodek na katerem želijo predstaviti zdravstveno problematiko in izzive v paliativni oskrbi, ki jo dajejo brezplačno v edinem stacionarnem hospicu v Sloveniji ljudem z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim svojcem. Organizirali bodo tudi predavanja v prizadevanju za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Petra Medved je pred mikrofon povabila vodjo Hiše Ljubhospica Tatjano Fink. Foto: Domen Grögl.
Na Fakulteti za družbene vede se je danes odvila obširna konferenca o tem, kako odpraviti prekarnost – problemu, za katerega se je pred leti zdelo, da izhaja iz gospodarske krize in se bo ob konjunkturi povečini razrešil, pa se ni. Na vplive prekarnosti so opozorili predstavniki fakultet, raziskovalci, inšpektor, civilna družba in tudi politiki – namreč najnovejše raziskave nedvoumno potrjujejo, da negotove oblike dela pomenijo nižjo produktivnost in s tem vplivajo na gospodarsko rast, pa tudi na zdravstveno blagajno, rodnost in nasploh na družbo kot celoto
Aplikacija Google Zemljevidi bo namreč posodobila posnetke za območje Slovenije. Zajemali jih bodo z avtomobilom, območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih pa bodo posneli s posebnim nahrbtnikom. Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics poudarja, da je Ulični pogled priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo te storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine.
Ob 30. obletnici Združenja Manager je gostja Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager
Po svetu in na borzah odmeva predlog italijansko-ameriškega proizvajalca avtomobilov Fiat Chrysler Automobiles o združitvi s francoskim avtomobilskim velikanom Renaultom. Šlo naj bi za združitev, v kateri bi bila oba partnerja enakovredna. Ob upoštevanju Renaultovega partnerstva z japonskima Nissanom in Mitsubishijem bi z združitvijo nastal največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Čeprav ni še nič dorečenega, pa se nekateri že bojijo za delovna mesta. Več Janko Petrovec.
Svetovna organizacija je izgorelost prepoznala kot "sindrom, ki se pojavi kot rezultat kroničnega stresa na delovnem mestu, ki se ga ni primerno obravnavalo". Sindrom izgorelosti se izraža kot utrujenost in občutek pomanjkanja energije, povečan mentalni odpor do dela ali cinizem do dela ter pomanjkanje profesionalne učinkovitosti. Ključne ugotovitve Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer sicer kažejo, da so zaposleni Evropejci zdravi in se dobro počutijo, bolje nadzorujejo tudi svoje delovne aktivnosti. Vendar delo postaja čustveno zahtevno. Raziskovalci ugotavljajo, da se povečuje nabor nalog in hitrost, s katero jih morajo delavci opraviti. Ob tem naraščajo čustveno zahtevne naloge, kot sta komunikacija z jeznimi strankami in izpostavljenost težkim situacijam v službi. Posodobljena klasifikacija, ki poleg izgorelosti vključuje tudi kompulzivno spolno vedenje in zasvojenost z videoigrami, bo začela veljati januarja 2022.
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, kjer so obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah obeležili tako, da so poudarili izzive, ki ostajajo.
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Posebna dopoldanska oddaja Prvega, v kateri podrobneje predstavljamo rezultate nočnega štetja glasov na volitvah v Evropski parlament.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dopisniki po Evropi, s poročevalci iz volilnih štabov slovenskih strank ter z gostoma v studiu, dr. Samom Uhanom in dr. Juretom Požganom, oba prihajata s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo pretresli volilno dogajane v Sloveniji in drugod po Evropski uniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Celovcu se lahko v parku Evrope ob Vrbskem jezeru, kjer je osrednje celovško kopališče, vsaj do 8. junija preizkusite v demokratičnem fitnesu. Gre za projekt univerzitetnega kulturnega centra - UNIKUM - , ki ga vodi Emil Krištof, koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec. UNIKUM je društvo celovške univerze, ki s svojimi projekti - v slovenščini, nemščini in italijanščini - spodbuja ljudi k razmišljanju o aktualnem družbenem dogajanju.
"Ples je resnica. V kateremkoli pogledu. Je telo in misel hkrati. Jezik in čustvo." Tako je svojo poslanico ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprila, začel Matjaž Farič, plesalec, koreograf, režiser in umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, ki vsako leto začenja novo šolsko leto v Murski soboti. Matjaž Farič je tudi ambasador Tedna ljubiteljske kulture, ki poteka te dni. Osrednja tema letošnje manifestacije je ples. O pomenu ljubiteljske kulture na poti k profesionalnosti in o nekaterih drugih vidikih umeščanja sodobnega plesa v širšo družbo se je z Matjažem Faričem pogovarjala Petra Tanko.
Potem, ko so Združene države Amerike odstopile od iranskega jedrskega sporazuma in ko so v Perzijski zaliv poslale svoje vojaško ladjevje in letalonosilko Abraham Lincoln, ne mine dan brez novic o stopnjevanju napetosti med Trumpovo administracijo in teokratskim režimom v Teheranu. Zaenkrat še ni znamenj, da bi se ta napetost polegla. Docent dr. Primož Šterbenc s Fakultete za menedžment Univerze na Primorskem pravi, da moramo biti previdni, ko govorimo o ameriški administraciji, saj napovedi o letalonosilkah in vojakih generira zdajšnji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju je vložilo kazensko ovadbo na tožilstvo zoper vzgojitelja v enem od vrtcev, ki naj bi domnevno spolno zlorabil tri predšolske otroke. 4 letna deklica, žrtev domnevne spolne zlorabe, naj bi pred tremi tedni najprej staršem in nato vzgojiteljem v vrtcu opisala, kako je njen vzgojitelj posegel v njene intimne predele telesa, ko sta bila sama. Po tej izpovedi deklice sta še dva otroka povedala podobni zgodbi kot prva domnevno zlorabljena deklica, so potrdili na omenjenem združenju. Ob teh dogodkih, ki naj bi se zgodili v enem od vrtcev, združenje opozarja na povsem nesprejemljivo ravnanje ravnateljice vrtca, ki kljub opozorilu staršev domnevno zlorabljene deklice, dva tedna ni storilo ničesar. Pozneje je vložilo prijavo na policijo in vzgojitelja premestilo v drugo skupino, kar pomeni, da je osumljenec spolne zlorabe ostal v stiku z otroki in srečeval domnevno zlorabljeno štiriletnico na terasi. Odzive policije, ministrstva in šolske inšpekcije je zbrala Nataša Lang.
Britanci in Nizozemci danes odločajo o novih poslancih v evropski parlament, v Sloveniji pa se končuje predčasno glasovanje. Volišča bodo odprta še do 19-ih, potem pa vnovič v nedeljo na dan splošnega glasovanja. Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament udeležilo 12.356 volivcev oziroma 0,72 odstotka vseh volilnih upravičencev. V dveh dneh je skupaj glasovalo 20.408 volivcev oziroma 1,2 odstotka vseh volivcev. To je več kot prva dva dneva predčasnega glasovanja na volitvah pred petimi leti, ko je v dveh dneh skupaj glasovalo 11.826 volivcev oziroma 0,7 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ali to že nakazuje na višjo volilno udeležbo, kot je bila leta 2014? Takrat je svoj glas na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament oddalo 24,55 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi glasovanja bodo znani šele v nedeljo zvečer po 23-ti uri.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spet moramo poročati o spletni zlorabi, tokrat gre za spletnega giganta AirBnb, ki je bil očitno žrtev vdora. Uporabniki se pritožujejo, da so jim vdrli v račun, rezervirali v njihovem imenu nastavitve, denarja pa zdaj ne morejo dobiti nazaj. Eno prijavo tovrstne spletne zlorabe so prejeli tudi na SICertu, tja je poklicala Urška Henigman.
Neveljaven email naslov