Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje
Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše.
“Vlada dobro komunicira in hitro pojasnjuje, kaj se dogaja s covid19 doma in v tujini, da državljani dobijo občutek, kje smo, kam gremo,” razlaga Uroš Urbanija, v.d. direktorja Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Urbanija še zatrjuje, da vsem medijem zagotavljajo enak dostop do informacij.
Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.
Kaj pa se je zgodilo 5. aprila, ko je bil le en medij prisoten pri snemanju izjave predsednika vlade po njegovem obisku v ljubljanskem kliničnem centru? Uroš Urbanija odgovarja, da je medije takrat obveščal UKC.
“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.
Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.
“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.
Se že ve, kaj se je takrat zgodilo? “Trenutno se še kar ugotavlja,” je povedal Uroš Urbanija, ki doslej ni zaznal nobenega primera nesprejemljivega vladnega komuniciranja z mediji, ki bi ga lahko razlagali tudi kot izvajanje pritiska na novinarje.
“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.
Strokovnjak za komunikacijski menedžment Brane Gruban pravi, da moramo razlikovati informiranje in komuniciranje. Po njegovem mnenju gre slovenski vladi informiranje bolje, kot ji je šlo na začetku epidemije, komunicira pa še vedno slabo:
“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”
“Vlada je v času te zdravstvene, gospodarske in varnostne krize ubrala precej negativen pristop, nimam občutka, da bi medije in novinarje obravnavala kot partnerje,” pa ocenjuje dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudarja, da so mediji odigrali pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi in omejevanju škode, ki bi se lahko zgodila, številne televizijske in radijske postaje so spremenile in prilagodile svoje programe, nekateri mediji so odprli svoje spletne strani in zagotovili uporabnikom brezplačen dostop do vsebin.
“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje
Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše.
“Vlada dobro komunicira in hitro pojasnjuje, kaj se dogaja s covid19 doma in v tujini, da državljani dobijo občutek, kje smo, kam gremo,” razlaga Uroš Urbanija, v.d. direktorja Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Urbanija še zatrjuje, da vsem medijem zagotavljajo enak dostop do informacij.
Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.
Kaj pa se je zgodilo 5. aprila, ko je bil le en medij prisoten pri snemanju izjave predsednika vlade po njegovem obisku v ljubljanskem kliničnem centru? Uroš Urbanija odgovarja, da je medije takrat obveščal UKC.
“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.
Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.
“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.
Se že ve, kaj se je takrat zgodilo? “Trenutno se še kar ugotavlja,” je povedal Uroš Urbanija, ki doslej ni zaznal nobenega primera nesprejemljivega vladnega komuniciranja z mediji, ki bi ga lahko razlagali tudi kot izvajanje pritiska na novinarje.
“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.
Strokovnjak za komunikacijski menedžment Brane Gruban pravi, da moramo razlikovati informiranje in komuniciranje. Po njegovem mnenju gre slovenski vladi informiranje bolje, kot ji je šlo na začetku epidemije, komunicira pa še vedno slabo:
“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”
“Vlada je v času te zdravstvene, gospodarske in varnostne krize ubrala precej negativen pristop, nimam občutka, da bi medije in novinarje obravnavala kot partnerje,” pa ocenjuje dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudarja, da so mediji odigrali pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi in omejevanju škode, ki bi se lahko zgodila, številne televizijske in radijske postaje so spremenile in prilagodile svoje programe, nekateri mediji so odprli svoje spletne strani in zagotovili uporabnikom brezplačen dostop do vsebin.
“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?
V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Prehrambna panoga predstavlja desetino obsega gospodarstva Italije, ki skoraj tretjino proizvedene hrane tudi izvozi. Zato ne čudi, da v sosednji državi to zimo zvonijo alarmi. Razlog za to je evropski poskus poenotenja oznak za hranilno vrednost živil. Največ možnosti ima francoski predlog Nutriscore; toda v Italiji menijo, da favorizira industrijske izdelke na račun tradicije. Iz Rima poroča Janko Petrovec.
Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije – Zveza Sonček je v začetku meseca dala pobudo in predlaga spremembo Zakona o volitvah v državni zbor za uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanja diskriminacije zaradi invalidnosti. Na dan 3. januarja letos volilne pravice ni imelo 2.929 polnoletnih državljanov Republike Slovenije. Volilna pravica je bila tem osebam odvzeta na podlagi omenjenega zakona, saj v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Prispevek Petre Medved.
Organizacija Human Rights Watch opozarja, da so številni prosilci za azil v migrantskih centrih zaprti tudi več let in da Avstralija s tem grobo krši mednarodno pravo.
Lastniki gozdov lahko z optimizmom opazujejo trend naraščanja odkupnih cen lesa in gozdno lesnih sortimentov vse od prvega vrha Covid- epidemije. Na slovenskem trgu so po zadnjih uradnih podatkih v drugi polovici lanskega leta cene lesa in tudi drv dosegle rekordno rast. Da se ob ugodnih cenovnih trendih gospodarjenje z gozdom in prodaja sortimentov splača, potrjujejo tudi poslovni rezultati državnega podjetja SIDG – Slovenski državni gozdovi, ki je za lani objavilo rekordne dobičke. Medtem ko je povečevanje cen za les že spodbudilo zanimanje odkupovalcev, pa zasebnih lastnikov gozdov to še ni motiviralo k večjemu poseku. Neizkoriščena možnost za male zasebne lastnike je oddaja gozda v upravljanje profesionalnim podjetjem. Na trg lesa iz zasebnih gozdov kot odkupovalci želijo resneje vstopiti tudi zadruge. Več Jernejka Drolec.
Prihodnji teden se začenjajo zimske počitnice za osnovnošolce in srednješolce iz zahodnih regij, smučarska sezona pa je v polnem razmahu. Epidemiološke razmere se pri nas počasi izboljšujejo, posamezne evropske države pa rahljajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Za vse, ki se odpravljajo na smučanje ali na izlet v tujino, smo zato pripravili kratek pregled veljavnih pogojev za prestop meja in vstop na smučišče.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne. Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
Neveljaven email naslov