Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci
Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.
“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)
Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.
V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.
4521 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci
Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.
“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)
Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.
V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.
V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.
Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.
Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti
Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.
Prvi program je obiskal patruljo prometne policije v Ljubljani in se z njo zapeljali po enem izmed avtocestnih krakov. Z nami so tako delili vse tisto, kar zaznamuje policijski prometni vsakdan, ki je zaradi gostega prometa in seveda tudi številnih kršiteljev zelo pester. Prav danes sicerobeležujemo dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah, ki poteka v okviru Tedna mobilnosti. Upamo, da slovenske ceste na ta dan ne bodo krvave in da bo prispeval k ozaveščanju o tem, kako nevarni sta denimo prehitra vožnja ali neprimerna uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Digitalno okolje mladim predstavlja prostor, kjer iščejo informacije, gledajo videoposnetke, igrajo računalniške igre, si izmenjujejo šolsko gradivo in na različne načine komunicirajo. Hkrati so tudi ustvarjalci spletnih vsebin – od fotografij do videoposnetkov. Kako pa se naučijo pravilnega obnašanja na spletu, vedo, kaj je kaznivo dejanje in kako mladoletne storilce kaznivih dejanj na spletu obravnava naš pravosodni sistem? O tem so razpravljali na 12. posvetu o E-zlorabah otrok, na katerem so organizatorji Spletno oko, Center za varnejši internet, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije v središče postavili mladoletne storilce kaznivih dejanj. Gre za osebe, stare od 14 do 18 let, ki zahtevajo posebno obravnavo – ne le kaznovanja in vzgojnih ukrepov, temveč tudi posvečanje prave pozornosti.
Kitajske oblasti so v velemestu Chengdu odpravile karanteno za zajezitev epidemije koronavirusa, zaradi katere so bile več kot dva tedna zaprte šole in moteno delovanje gospodarstva, prebivalci pa so morali ostati doma. Iz Bangkoka, ki je novo dopisništvo RTV Slovenija, se oglaša dopisnica Karmen Švegl.
V Londonu pred več 100 tisoč glavo množico poteka pogreb za britansko kraljico Elizabeto drugo, ki je v starosti 96 let umrla 8-ega septembra. Monarhinjo bodo k poslednjemu počitku položili zvečer v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor, kjer leži tudi njen soprog Filip. O pogrebnih slovesnostih smo se pogovarjali z Aljo Možina, ki v britanski prestolnic živi že 10 let.
Neveljaven email naslov