Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci
Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.
“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)
Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.
V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci
Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.
“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)
Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.
V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.
Za številne gostinske delavce bo kljub omejitvam danes delovni dan, saj že hitijo s pripravo silvestrskih jedilnikov za najdaljšo noč. Tudi Jožef Oseli, priznani in uveljavljeni kuhar, je številne silvestrske večere preživljal delovno. Z ženo sta kot butlerja delala pri maršalu Titu, pozneje pa je kot kuhar z mednarodnimi izkušnjami in član francoske akademije spoznaval kulinariko sveta. Pred desetletjem je bil vodja slovenske odprave na svetovnem dogodku Kuharji brez meja za lačne otroke v Južni Afriki. Jožef Oseli je svoje bogate izkušnje strnil v avtobiografiji Uresničil sem sanje. Obsežna avtobiografija v sebi nosi tudi sporočilo, da bi za delo v gostinstvu navdušil mlade generacije. »To se mi zdi v času pomanjkanja kuharjev in natakarjev res pomembno«, je povedal Jožef Oseli. V pogovoru z Aljano Jocif pa je najprej razkril, da je sprva načrtoval zgolj eno knjigo.
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Naklonjenost do lastne ali tuje države lahko izražamo na različne načine. Sara Terpin in Carlo Ghio to počneta skozi blog. Že skoraj 10 let namreč obiskujeta in to objavljata različne kotičke, vasi, mesta, znamenitosti, doživetja v naši državi na spletnem blogu Slovely.eu in to delita s svojimi bralci. Vendar pišeta v italijanskem jeziku. Našo državo želita namreč približati italijansko govorečemu prebivalstvu. A ustvarjalnost ne počiva. Lani sta s partnerjem posnela kratek dokumentarec GO-VID o tem, kako je bila med Italijo in Slovenijo zaradi korone ponovno vzpostavljena fizična meja. S Saro in Carlom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.
23-tega decembra 1991 je takratna skupščina sprejela in razglasila ustavo samostojne republike Slovenije. Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja tako imenovana pisateljska ustava. Projekt ustave je nadaljeval Demos, ki je marca 1990 predstavil svojo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo. Vodil jo je doktor France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področjih. Skupino je vodil Peter Jambrek, v njej so bili še Franci Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič ter Lojze Ude. Strokovni tajnik komisije je bil Miro Cerar. Skupina je pripravila osnutek ustave, ki ga poznamo pod imenom »Podvinska ustava«. Spomine na takratne dogodke obujajo Franci Grad, Tone Jerovšek ter delegata in člana ustavne komisije Darja Lavtižar Bebler in Tone Anderlič. Sedanje izzive ustavnega sodišča pa predstavlja predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto.
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda.
O božičnici, ki je prišla, še bo prišla ali pa tudi ne bo prišla na račune zaposlenih, se pogovarjamo z Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam. Kakšna so pravila za izplačilo božičnice v gospodarstvu, kakšna v javnem sektorju in javni upravi? Kakšno stališče ima do zniževanja višine božičnice zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaposlenega zaradi starševskega dopusta?
Ste svoje delnice, zamenjane za certifikate, ki smo jih prejeli ob lastninjenju pred skoraj 30-imi leti, že prenesli na svoj trgovalni račun v eno izmed borznih hiš? Najverjetneje je odgovor pritrdilen, če pa odkimavate, pa lahko to storite najkasneje do 31. decembra letos. Za tiste, ki pri prenosu potrebujete kakršnokoli pomoč, naj bi poskrbela Klirinško depotna družba, ki pa je zasuta s klici in elektronskimi poštami.
30 let je minilo, odkar je Slovenija postala mednarodno priznana država. Po osamosvojitveni vojni so nas najprej priznale države, ki so se prav tako še borile za samostojnost, oziroma mednarodno priznanje: Hrvaška, Litva, Latvija, Estonija, Gruzija, Ukrajina. Pa vendar je bila prelomnica v procesu mednarodnega priznanja Slovenije, ko so našo državo priznale države Evropske unije in še nekatere zahodne države. O procesu mednarodnega priznanja naše države smo se pogovarjali s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Film Kekec iz leta 1951 ni bil prelomen samo zato, ker je bil prvi mladinski celovečerec pri nas, pač pa je osvojil tudi prvo filmsko nagrado, in sicer na Beneškem filmskem festivalu v kategoriji mladinskih filmov. Zakaj so si ustvarjalci izbrali ravno literarno predlogo Josipa Vandota za izhodišče oziroma za tematiko filma? Odločitev je bila tesno povezana s filmskim žanrom.
Neveljaven email naslov