Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eno od nemških podjetij je pretekli teden dobilo dovoljenje za klinično raziskavo potencialnega cepiva proti novemu koronavirusu na ljudeh
Nemčija je več ukrepov, ki so bili sprejeti, da bi preprečili širjenje novega koronavirusa, razrahljala že pretekli teden. »To je delovalo kot en takšen kot bum, ki je prinesel neko novo normalnost,« opisuje naša dopisnica v Berlinu Polona Fijavž.
»En teden je, odkar je uradno dovoljeno, da lahko sedimo na klopcah in v parkih. Že prej je to počelo veliko ljudi, a zdaj je tudi dovoljeno. Večine pa policija že prej ni preganjala, zdaj pa sploh nima razloga. Nemčija nikoli ni bila v t. i. lockdownu, le na Bavarskem so bili ti ukrepi bolj restriktivni.«
V Berlinu je ves čas deloval javni prevoz, gibanje ni bilo nikoli omejeno, le zbiranje. Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble je nedavno dejal, da v povezavi s tem ne gre poslušati izključno epidemiologov in virologov, saj so ti zelo specifični pri svojih ukrepih in gledajo izključno na svoje področje. Treba je poslušati tudi psihologe, sociologe, ekonomiste.
Nemška vlada se je v teh dneh odločila, kako z aplikacijo spremljati okužene.
»Nemci so zelo občutljivi na zasebnost, za aplikacija naj te ne bi kršila. Gre za decentralizirano programsko arhitekturo. Uporabnik prek svojega telefona prostovoljno posreduje podatek, ali je bil okužen. Ostali uporabniki naložijo sezname in sami preverijo, če so bili v bližini okužene osebe več kot 15 minut na razdalji maj kot 2 metra,« pojasnjuje Fijavževa.
Je pa regulator nemškemu farmacevtskemu podjetju v zadnjih dneh odobril tudi prvo klinično raziskavo cepiva za novi koronavirus z ljudmi:
»Cepivo, ki so ga razvili in testirali na miših, lahko preizkusijo na 200 zdravih prostovoljcih. Prva faza se bo začela zdaj, trajal bo od 3 do 5 mesecev. Sledila bo druga faza, ko bodo cepivo preizkusili na prostovoljcih iz rizičnih skupin. Ocenjuje se, da bi bilo, če bi šlo vse, kot mora iti – brez stranskih učinkov ipd. – cepivo na voljo v začetku prihodnjega leta.”
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Eno od nemških podjetij je pretekli teden dobilo dovoljenje za klinično raziskavo potencialnega cepiva proti novemu koronavirusu na ljudeh
Nemčija je več ukrepov, ki so bili sprejeti, da bi preprečili širjenje novega koronavirusa, razrahljala že pretekli teden. »To je delovalo kot en takšen kot bum, ki je prinesel neko novo normalnost,« opisuje naša dopisnica v Berlinu Polona Fijavž.
»En teden je, odkar je uradno dovoljeno, da lahko sedimo na klopcah in v parkih. Že prej je to počelo veliko ljudi, a zdaj je tudi dovoljeno. Večine pa policija že prej ni preganjala, zdaj pa sploh nima razloga. Nemčija nikoli ni bila v t. i. lockdownu, le na Bavarskem so bili ti ukrepi bolj restriktivni.«
V Berlinu je ves čas deloval javni prevoz, gibanje ni bilo nikoli omejeno, le zbiranje. Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble je nedavno dejal, da v povezavi s tem ne gre poslušati izključno epidemiologov in virologov, saj so ti zelo specifični pri svojih ukrepih in gledajo izključno na svoje področje. Treba je poslušati tudi psihologe, sociologe, ekonomiste.
Nemška vlada se je v teh dneh odločila, kako z aplikacijo spremljati okužene.
»Nemci so zelo občutljivi na zasebnost, za aplikacija naj te ne bi kršila. Gre za decentralizirano programsko arhitekturo. Uporabnik prek svojega telefona prostovoljno posreduje podatek, ali je bil okužen. Ostali uporabniki naložijo sezname in sami preverijo, če so bili v bližini okužene osebe več kot 15 minut na razdalji maj kot 2 metra,« pojasnjuje Fijavževa.
Je pa regulator nemškemu farmacevtskemu podjetju v zadnjih dneh odobril tudi prvo klinično raziskavo cepiva za novi koronavirus z ljudmi:
»Cepivo, ki so ga razvili in testirali na miših, lahko preizkusijo na 200 zdravih prostovoljcih. Prva faza se bo začela zdaj, trajal bo od 3 do 5 mesecev. Sledila bo druga faza, ko bodo cepivo preizkusili na prostovoljcih iz rizičnih skupin. Ocenjuje se, da bi bilo, če bi šlo vse, kot mora iti – brez stranskih učinkov ipd. – cepivo na voljo v začetku prihodnjega leta.”
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in v Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovo jutro na Prvem se nam je iz Idrije oglasila Nina Brus in skupaj smo se odpravili na sneg. Tretja januarska sobota namreč na smučišče Cerkno prinaša Dan na snegu, z namenom približati to športno zimsko radost slepim in slabovidnim ter njihovim sorodnikom in prijateljem. Vse bolj zelene zime pa pomenijo tudi vse več skrbi za mala smučišča. Na Javorniku denimo to sezonon še niso pognali naprav.
Napoved koncerta V kraljestvu Buddyja Richa Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla. Več o koncertu povesta glasbena urednica Alja Kramar in član big banda, saksofonist Lenart Krečič.
Neveljaven email naslov