Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Celja se nam je oglasil Matija Mastnak. V času, ko tudi za dijakinje in dijake seveda pouk poteka na daljavo, pa na Gimnaziji Celje Center kažejo, da to nikakor ni ovira za ustvarjanje in kreativo.
Več pa v prispevku. Z dopisnikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Tudi v času epidemije in pouka na daljavo so dijakinje in dijaki izjemno aktivni
Iz Celja nam je o njihovih dejavnostih poročal naš dopisnik Matija Mastnak:
Dijaki in profesorji te šole so že od samega začetka sklenili, da bodo prav vse projekte, ki so jih zastavili na začetku šolskega leta speljali. Tako v spletni obliki potekajo šolske prireditve, tematski tedni (posvečeni vodi, zdravju, knjigi, zemlji), številni šolski natečaji in še in še. Še posebej zanimive pa so obšolske dejavnosti. Te samoiniciativno izvajajo kreativni dijaki. Pri tem jih profesorji in neutrudni ravnatelj Gregor Deleja prav nič ovirajo, nasprotno, njihovo zdaj internetno obšolsko dejavnost so podprli. Če pa je treba, jim tudi priskočijo na pomoč.
O tem, kako ustvarjajo spletno glasilo Sledko , kako vadijo inštrumente, se pripravljajo na maturo in vse ostalo pa lahko slišite v posnetku!
4521 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz Celja se nam je oglasil Matija Mastnak. V času, ko tudi za dijakinje in dijake seveda pouk poteka na daljavo, pa na Gimnaziji Celje Center kažejo, da to nikakor ni ovira za ustvarjanje in kreativo.
Več pa v prispevku. Z dopisnikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Tudi v času epidemije in pouka na daljavo so dijakinje in dijaki izjemno aktivni
Iz Celja nam je o njihovih dejavnostih poročal naš dopisnik Matija Mastnak:
Dijaki in profesorji te šole so že od samega začetka sklenili, da bodo prav vse projekte, ki so jih zastavili na začetku šolskega leta speljali. Tako v spletni obliki potekajo šolske prireditve, tematski tedni (posvečeni vodi, zdravju, knjigi, zemlji), številni šolski natečaji in še in še. Še posebej zanimive pa so obšolske dejavnosti. Te samoiniciativno izvajajo kreativni dijaki. Pri tem jih profesorji in neutrudni ravnatelj Gregor Deleja prav nič ovirajo, nasprotno, njihovo zdaj internetno obšolsko dejavnost so podprli. Če pa je treba, jim tudi priskočijo na pomoč.
O tem, kako ustvarjajo spletno glasilo Sledko , kako vadijo inštrumente, se pripravljajo na maturo in vse ostalo pa lahko slišite v posnetku!
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.
V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.
Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.
Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti
Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.
Prvi program je obiskal patruljo prometne policije v Ljubljani in se z njo zapeljali po enem izmed avtocestnih krakov. Z nami so tako delili vse tisto, kar zaznamuje policijski prometni vsakdan, ki je zaradi gostega prometa in seveda tudi številnih kršiteljev zelo pester. Prav danes sicerobeležujemo dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah, ki poteka v okviru Tedna mobilnosti. Upamo, da slovenske ceste na ta dan ne bodo krvave in da bo prispeval k ozaveščanju o tem, kako nevarni sta denimo prehitra vožnja ali neprimerna uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Digitalno okolje mladim predstavlja prostor, kjer iščejo informacije, gledajo videoposnetke, igrajo računalniške igre, si izmenjujejo šolsko gradivo in na različne načine komunicirajo. Hkrati so tudi ustvarjalci spletnih vsebin – od fotografij do videoposnetkov. Kako pa se naučijo pravilnega obnašanja na spletu, vedo, kaj je kaznivo dejanje in kako mladoletne storilce kaznivih dejanj na spletu obravnava naš pravosodni sistem? O tem so razpravljali na 12. posvetu o E-zlorabah otrok, na katerem so organizatorji Spletno oko, Center za varnejši internet, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije v središče postavili mladoletne storilce kaznivih dejanj. Gre za osebe, stare od 14 do 18 let, ki zahtevajo posebno obravnavo – ne le kaznovanja in vzgojnih ukrepov, temveč tudi posvečanje prave pozornosti.
Kitajske oblasti so v velemestu Chengdu odpravile karanteno za zajezitev epidemije koronavirusa, zaradi katere so bile več kot dva tedna zaprte šole in moteno delovanje gospodarstva, prebivalci pa so morali ostati doma. Iz Bangkoka, ki je novo dopisništvo RTV Slovenija, se oglaša dopisnica Karmen Švegl.
V Londonu pred več 100 tisoč glavo množico poteka pogreb za britansko kraljico Elizabeto drugo, ki je v starosti 96 let umrla 8-ega septembra. Monarhinjo bodo k poslednjemu počitku položili zvečer v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor, kjer leži tudi njen soprog Filip. O pogrebnih slovesnostih smo se pogovarjali z Aljo Možina, ki v britanski prestolnic živi že 10 let.
Neveljaven email naslov