Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
Neveljaven email naslov