Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasmeh trgovk in trgovcev le še pod masko
Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa vrata odpirajo vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. Gostinci znova lahko strežejo v notranjosti lokalov, goste pa bodo lahko sprejeli tudi v manjših turističnih namestitvenih obratih, kampih in planinskih kočah.
Z današnjim dnem se torej odpirajo tudi manjše nastanitve do 30 sob, v avtošole se vračajo kandidati za učenje vožnje. Gospa Tanja Klemenčič skrbi za nastanitve v Bohinju. V tednih, ko ni bilo gostov, so čas izkoristili za čiščenje sob, umaknili so predmete, ki jih ni možno razkužiti. Na prihod gostov so v sedmih sobah dobro pripravljeni, prve pričakujejo že ta konec tedna. Pripravljeni so tudi na goste, ki bi si želeli pripraviti zajtrk, saj samopostrežnega zajtrka za zdaj še ne bo.
“Bodo pa lahko gostje uporabljali kuhinjo, določili bomo po sobah po želja ure zajtrkovanja, da se gostje ne bodo srečavali v kuhinji in v jedilnici.”
V avtošole pa se vračajo kandidati za vozniški izpit. V eni od avtošol so nam povedali, da odpovedi kandidatov zaradi virusa ni, nekateri so vožnje odpovedali zaradi mature. Vlado Perko, administrator v avtošoli Blisk:
“Razdaljo je v avtu težko držati. Zato uporabljamo maske in razkužujemo vse površine, ki se jih tečajniki dotaknejo.”
Dan kot vsak drug, bi lahko rekli ob obisku največjega ljubljanskega nakupovalnega središča. Nič ni dalo slutiti, da so bili nakupovalni centri dva meseca zaprti. Parkirišča so bila polna, prav tako kavarne, v notranjosti nakupovalnih centrov pa kupcev prav toliko, kot če epidemije pač ne bi bilo. Razen zamaskiranih obrazov je okolico nakupovalnega središča drugačilo le večje število dostavnih vozil, kombijev in tovornjakov, in številni popusti trgovcev. Adisa, poslovodja v eni od prodajaln s čevlji:
“Glede na to, da prodajamo čevlje, smo pričakovali večji obisk kot po navadi. Sicer nekateri so preko spletne podaje že veliko kupili. Še vedno pa je v Sloveniji, kar je dobro za nas, veliko takšnih, ki želijo čevlje fizično videti in natakniti.”
Epidemija je izzvenela prehitro, da bi lahko dodobra pretresla naše potrošniške težnje. Svet se hitro vrača v svoje stare tirnice, potrošnja pa bo na ravni tiste izpred epidemije najbrž takoj, ko si opomorejo tudi tisti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasmeh trgovk in trgovcev le še pod masko
Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa vrata odpirajo vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. Gostinci znova lahko strežejo v notranjosti lokalov, goste pa bodo lahko sprejeli tudi v manjših turističnih namestitvenih obratih, kampih in planinskih kočah.
Z današnjim dnem se torej odpirajo tudi manjše nastanitve do 30 sob, v avtošole se vračajo kandidati za učenje vožnje. Gospa Tanja Klemenčič skrbi za nastanitve v Bohinju. V tednih, ko ni bilo gostov, so čas izkoristili za čiščenje sob, umaknili so predmete, ki jih ni možno razkužiti. Na prihod gostov so v sedmih sobah dobro pripravljeni, prve pričakujejo že ta konec tedna. Pripravljeni so tudi na goste, ki bi si želeli pripraviti zajtrk, saj samopostrežnega zajtrka za zdaj še ne bo.
“Bodo pa lahko gostje uporabljali kuhinjo, določili bomo po sobah po želja ure zajtrkovanja, da se gostje ne bodo srečavali v kuhinji in v jedilnici.”
V avtošole pa se vračajo kandidati za vozniški izpit. V eni od avtošol so nam povedali, da odpovedi kandidatov zaradi virusa ni, nekateri so vožnje odpovedali zaradi mature. Vlado Perko, administrator v avtošoli Blisk:
“Razdaljo je v avtu težko držati. Zato uporabljamo maske in razkužujemo vse površine, ki se jih tečajniki dotaknejo.”
Dan kot vsak drug, bi lahko rekli ob obisku največjega ljubljanskega nakupovalnega središča. Nič ni dalo slutiti, da so bili nakupovalni centri dva meseca zaprti. Parkirišča so bila polna, prav tako kavarne, v notranjosti nakupovalnih centrov pa kupcev prav toliko, kot če epidemije pač ne bi bilo. Razen zamaskiranih obrazov je okolico nakupovalnega središča drugačilo le večje število dostavnih vozil, kombijev in tovornjakov, in številni popusti trgovcev. Adisa, poslovodja v eni od prodajaln s čevlji:
“Glede na to, da prodajamo čevlje, smo pričakovali večji obisk kot po navadi. Sicer nekateri so preko spletne podaje že veliko kupili. Še vedno pa je v Sloveniji, kar je dobro za nas, veliko takšnih, ki želijo čevlje fizično videti in natakniti.”
Epidemija je izzvenela prehitro, da bi lahko dodobra pretresla naše potrošniške težnje. Svet se hitro vrača v svoje stare tirnice, potrošnja pa bo na ravni tiste izpred epidemije najbrž takoj, ko si opomorejo tudi tisti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.
Proces ustavne obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa je včeraj prešel v novo, javno fazo.Zaslišanja prič so zdaj javna, v neposrednih prenosih pred radijskimi mikrofoni in televizijskimi kamerami. Tako se lahko z elementi ukrajinske afere, z argumenti demokratske ter nasprotnimi mnenji republikanske strani seznanja najširše občinstvo. V skrajno polariziranem političnem ozračju v Združenih državah Amerike poteka dramatična predstava vsaj desetletja. Naš dopisnik iz ZDA Andrej Stopar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil profesorja Matthewa Greena z Oddelka za politične študije Katoliške univerze Amerike iz Washingtona.
Od danes do sobote bo v Ljubljani potekal festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki prepleta resne, a poljudno predstavljene teme sodobne družbe z večeri elektronske glasbe. Skupna točka obeh delov je pogled v prihodnost. V središču pozornosti letošnjega programa bodo novi procesi avtomatizacije odločanja, s poudarkom na državi oziroma državnih institucijah. Algoritmi za pomoč pri odločanju se že uporabljajo v državnih institucijah, tako pri nas, v mnogo večjem obsegu pa marsikod po svetu. “Podatkovni sistemi oziroma napovedni sistemi, ki jih večinoma razvijajo komercialni ponudniki, se danes uporabljajo pri razumevanju državljanov, pri napovedovanju, kako se bodo obnašali, ter vplivajo na naše pravice,” poudarja soorganizatorka festivala Nika Mahnič. Podrobnejše informacije o programu in vsebinah predavanj najdete na spletni strani grounded.si, kjer si lahko vsa predavanja ogledate v živo oziroma se jim posvetite kdaj kasneje. Vsekakor gre za teme, ki se tako ali drugače tičejo vsakogar med nami. Foto:Luka Grčar/festival Grounded
Prevaranti običajno prodajajo kriptožetone z obljubo po pretvorbi v pravo kriptovaluto, ki bo prinesla bogastvo. Namesto bogastva pa se opeharjeni kupci kriptožetonov lahko nadejajo poznejšega spoznanja, da so nasedli v Ponzijevi shemi, ki briljantno deluje po preizkušenem receptu mrežnega marketinga. Tako so ljudje po vsem svetu vsaj 15 milijard dolarjev vložili v kontroverzni OneCoin, sledil mu je Dagcoin, zdaj je na prag Slovenije prišel še Wantage One z istimi ljudmi, ki prodajajo kriptožetone. S tovrstnimi prevarami se na Specializiranem državnem tožilstvu ukvarja okrožna državna tožilka, mag. Tanja Frank Eler. Z njo se je pogovarjala Maja Derčar.
MAFIJA po slovarju slovenskega knjižnega jezika - zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija ali slabšalno: skupina ljudi, ki podtalno deluje. Torej pri nas mafijo očitno izvoli kar državni zbor. Je tudi ta del te mafije? Prav vsak sodnik svoj mandat dobi v parlamentu, vrhovni celo dvakrat. Prav tako ustavni sodniki. Komentira Jolanda Lebar
Opazovalce Italije skrbi očiten porast sovražnega govora v tej državi, rasističnih izpadov med športnimi dogodki ter spletnih groženj, usmerjenih v predstavnike judovske skupnosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o očitno ves čas prežeči nevarnosti pogovarjal s predsednikom Svetovnega judovskega kongresa, Ronaldom Lauderjem.
November je mesec za kino, pravijo ljubitelji dobrega filma. Danes se namreč začenja ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, največji kulturni dogodek v državi, ki vsako leto privabi okrog 50 tisoč obiskovalcev in v dvanajstih dneh prikaže več kot sto izbranih filmov. Festival, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, letos praznuje 30 let. O preteklih dosežkih Liffa ter o izzivih prihodnosti, smo se pogovarjali s programskim direktorjem filmskega festivala Simonom Popkom.
Srbija je ena številnih držav na migrantski poti in ena redkih, kjer otroci in mladostniki v času, ki ga preživijo tam, lahko obiskujejo šole. Denimo osnovno šolo Branka Pešića v Zemunu, kjer se šolajo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, mnogi ob začetku šolanja ne govorijo srbsko. Izjemno delo, v katerem je potrebno veliko inovativnosti in prilagodljivosti, so prepoznali tudi v slovenskem sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – člani so v dobrodelni akciji zbrali več kot 6000 evrov, donacijo pa v šolo prinesli osebno in se prepričali, da se tam lahko marsikaj naučijo tudi oni.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Neveljaven email naslov