Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasmeh trgovk in trgovcev le še pod masko
Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa vrata odpirajo vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. Gostinci znova lahko strežejo v notranjosti lokalov, goste pa bodo lahko sprejeli tudi v manjših turističnih namestitvenih obratih, kampih in planinskih kočah.
Z današnjim dnem se torej odpirajo tudi manjše nastanitve do 30 sob, v avtošole se vračajo kandidati za učenje vožnje. Gospa Tanja Klemenčič skrbi za nastanitve v Bohinju. V tednih, ko ni bilo gostov, so čas izkoristili za čiščenje sob, umaknili so predmete, ki jih ni možno razkužiti. Na prihod gostov so v sedmih sobah dobro pripravljeni, prve pričakujejo že ta konec tedna. Pripravljeni so tudi na goste, ki bi si želeli pripraviti zajtrk, saj samopostrežnega zajtrka za zdaj še ne bo.
“Bodo pa lahko gostje uporabljali kuhinjo, določili bomo po sobah po želja ure zajtrkovanja, da se gostje ne bodo srečavali v kuhinji in v jedilnici.”
V avtošole pa se vračajo kandidati za vozniški izpit. V eni od avtošol so nam povedali, da odpovedi kandidatov zaradi virusa ni, nekateri so vožnje odpovedali zaradi mature. Vlado Perko, administrator v avtošoli Blisk:
“Razdaljo je v avtu težko držati. Zato uporabljamo maske in razkužujemo vse površine, ki se jih tečajniki dotaknejo.”
Dan kot vsak drug, bi lahko rekli ob obisku največjega ljubljanskega nakupovalnega središča. Nič ni dalo slutiti, da so bili nakupovalni centri dva meseca zaprti. Parkirišča so bila polna, prav tako kavarne, v notranjosti nakupovalnih centrov pa kupcev prav toliko, kot če epidemije pač ne bi bilo. Razen zamaskiranih obrazov je okolico nakupovalnega središča drugačilo le večje število dostavnih vozil, kombijev in tovornjakov, in številni popusti trgovcev. Adisa, poslovodja v eni od prodajaln s čevlji:
“Glede na to, da prodajamo čevlje, smo pričakovali večji obisk kot po navadi. Sicer nekateri so preko spletne podaje že veliko kupili. Še vedno pa je v Sloveniji, kar je dobro za nas, veliko takšnih, ki želijo čevlje fizično videti in natakniti.”
Epidemija je izzvenela prehitro, da bi lahko dodobra pretresla naše potrošniške težnje. Svet se hitro vrača v svoje stare tirnice, potrošnja pa bo na ravni tiste izpred epidemije najbrž takoj, ko si opomorejo tudi tisti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasmeh trgovk in trgovcev le še pod masko
Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa vrata odpirajo vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. Gostinci znova lahko strežejo v notranjosti lokalov, goste pa bodo lahko sprejeli tudi v manjših turističnih namestitvenih obratih, kampih in planinskih kočah.
Z današnjim dnem se torej odpirajo tudi manjše nastanitve do 30 sob, v avtošole se vračajo kandidati za učenje vožnje. Gospa Tanja Klemenčič skrbi za nastanitve v Bohinju. V tednih, ko ni bilo gostov, so čas izkoristili za čiščenje sob, umaknili so predmete, ki jih ni možno razkužiti. Na prihod gostov so v sedmih sobah dobro pripravljeni, prve pričakujejo že ta konec tedna. Pripravljeni so tudi na goste, ki bi si želeli pripraviti zajtrk, saj samopostrežnega zajtrka za zdaj še ne bo.
“Bodo pa lahko gostje uporabljali kuhinjo, določili bomo po sobah po želja ure zajtrkovanja, da se gostje ne bodo srečavali v kuhinji in v jedilnici.”
V avtošole pa se vračajo kandidati za vozniški izpit. V eni od avtošol so nam povedali, da odpovedi kandidatov zaradi virusa ni, nekateri so vožnje odpovedali zaradi mature. Vlado Perko, administrator v avtošoli Blisk:
“Razdaljo je v avtu težko držati. Zato uporabljamo maske in razkužujemo vse površine, ki se jih tečajniki dotaknejo.”
Dan kot vsak drug, bi lahko rekli ob obisku največjega ljubljanskega nakupovalnega središča. Nič ni dalo slutiti, da so bili nakupovalni centri dva meseca zaprti. Parkirišča so bila polna, prav tako kavarne, v notranjosti nakupovalnih centrov pa kupcev prav toliko, kot če epidemije pač ne bi bilo. Razen zamaskiranih obrazov je okolico nakupovalnega središča drugačilo le večje število dostavnih vozil, kombijev in tovornjakov, in številni popusti trgovcev. Adisa, poslovodja v eni od prodajaln s čevlji:
“Glede na to, da prodajamo čevlje, smo pričakovali večji obisk kot po navadi. Sicer nekateri so preko spletne podaje že veliko kupili. Še vedno pa je v Sloveniji, kar je dobro za nas, veliko takšnih, ki želijo čevlje fizično videti in natakniti.”
Epidemija je izzvenela prehitro, da bi lahko dodobra pretresla naše potrošniške težnje. Svet se hitro vrača v svoje stare tirnice, potrošnja pa bo na ravni tiste izpred epidemije najbrž takoj, ko si opomorejo tudi tisti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
O predstava "Ljubljanski vodnik našel Vodnika" z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poznavalci, od analitikov, finančnikov, gospodarstvenikov, napovedujejo zahtevnejše leto od lanskega. Rast bo bolj umirjena. Če so bile lanske napovedi za Slovenijo okoli štirih odstotkov in pol, se letos presečišče giblje okoli treh odstotkov in pol. V Sloveniji bo dejavnost še vedno znatno višja od evrskega povprečja, toda tveganja se kopičijo. Nekaj ocen o pričakovanjih je zbrala Zdenka Bakalar.
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo. Foto: rkarkowski/Pixabay
Gospodarska gibanja ugodno vplivajo na dogajanje na trgu dela. Rast zaposlenosti je še vedno visoka, k temu je pripomoglo zaposlovanje tuje delovne sile in tistih, ki so do sedaj bili bolj ali manj neaktivni. V prihajajočem obdobju se bo ob nižji gospodarski rasti tudi rast zaposlenost začela precej umirjati. Na umiritev zaposlovanja bodo vse bolj vplivali tudi demografski dejavniki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. O dogajanju na trgu dela pa več v pogovoru Urške Valjavec z generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje Mavricijo Batič.
Ob besedni zvezi novoletni sklepi marsikdo zamahne z roko, češ, da so to modne muhe, ki nimajo nobenega pomena. Pa ni tako. Novoletni sklepi so odraz človekove vitalnosti, pravi Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti. Drugo vprašanje seveda je, kakšne cilje si ob novem letu postavimo. Največ zaobljub je sicer povezanih z lepšim videzom in opuščanjem razvad. Manj pa z notranjimi spremembami, kot je na primer izboljšanje samopodobe in pomoč drugim ljudem, kar je sicer najgloblje povezano z doživljanjem občutka zadovoljstva, sreče in smisla v življenju.
Emil Ledenko je moški sredi 40-tih let, se enkrat tedensko odpravi do reke ali jezera, da bi si privoščil ledeno kopel. To najraje počne pozimi, saj ima šele takrat voda pravo temperaturo, tam nekje do 6 stopinj Celzija. Ne moti ga niti nizka temperatura zraka. Da ga ne zebe, poskrbi z dihanjem po metodi, ki jo je razvil Nizozemec Wim Hof. To je poseben način zavestnega dihanja, s pomočjo katerega vsaj enkrat na teden zaplava po Kamniški Bistrici ali kateri drugi reki ali jezeru. Z Emilom Ledenkom se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zagotovo ste že večkrat slišali, da si v slovenskem turizmu prizadevajo ponuditi 5-zvezdična doživetja. V to skupino bi lahko uvrstili tudi ponudbo slovenskih zdravilišč, kamor odhajajo tudi gosti, ki wellnes dojemajo kot sodobni luksuz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sredi leta, ko je ameriška administracija uvedla uvozne carine na jeklo in aluminij, na kitajske izdelke in nato grozila še s carinami na uvoz avtomobilov, so se zbudili spomini na trgovinsko vojno leta 1930, ko so sredi Velike Depresije republikanci v ZDA uvedli kar 50-odstotne carine na uvoz različnega blaga. Zaradi tega in povračilnih ukrepov se je takrat mednarodna trgovina drastično skrčila in za sabo navzdol povlekla celotno gospodarstvo. Po prvem decembru, ko je Kanada po ameriškem nalogu za prijetje aretirala prvo finančnico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, pa se je carinska vojna razširila na pravo trgovinsko vojno med zahodom in Kitajsko. Slednja je že leta in leta podvržena sumom, da s svojo tehnološko opremo vohuni v drugih delih sveta in krade intelektualno lastnino, občutljive informacije pa prinaša v naročje kitajske partije. Več o trgovinskih vojnah pa Maja Derčar v pogovoru z Nadio Petauer, komentar: dr. Jože Damijan in Vid Pajić.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
Neveljaven email naslov