Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasmeh trgovk in trgovcev le še pod masko
Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa vrata odpirajo vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. Gostinci znova lahko strežejo v notranjosti lokalov, goste pa bodo lahko sprejeli tudi v manjših turističnih namestitvenih obratih, kampih in planinskih kočah.
Z današnjim dnem se torej odpirajo tudi manjše nastanitve do 30 sob, v avtošole se vračajo kandidati za učenje vožnje. Gospa Tanja Klemenčič skrbi za nastanitve v Bohinju. V tednih, ko ni bilo gostov, so čas izkoristili za čiščenje sob, umaknili so predmete, ki jih ni možno razkužiti. Na prihod gostov so v sedmih sobah dobro pripravljeni, prve pričakujejo že ta konec tedna. Pripravljeni so tudi na goste, ki bi si želeli pripraviti zajtrk, saj samopostrežnega zajtrka za zdaj še ne bo.
“Bodo pa lahko gostje uporabljali kuhinjo, določili bomo po sobah po želja ure zajtrkovanja, da se gostje ne bodo srečavali v kuhinji in v jedilnici.”
V avtošole pa se vračajo kandidati za vozniški izpit. V eni od avtošol so nam povedali, da odpovedi kandidatov zaradi virusa ni, nekateri so vožnje odpovedali zaradi mature. Vlado Perko, administrator v avtošoli Blisk:
“Razdaljo je v avtu težko držati. Zato uporabljamo maske in razkužujemo vse površine, ki se jih tečajniki dotaknejo.”
Dan kot vsak drug, bi lahko rekli ob obisku največjega ljubljanskega nakupovalnega središča. Nič ni dalo slutiti, da so bili nakupovalni centri dva meseca zaprti. Parkirišča so bila polna, prav tako kavarne, v notranjosti nakupovalnih centrov pa kupcev prav toliko, kot če epidemije pač ne bi bilo. Razen zamaskiranih obrazov je okolico nakupovalnega središča drugačilo le večje število dostavnih vozil, kombijev in tovornjakov, in številni popusti trgovcev. Adisa, poslovodja v eni od prodajaln s čevlji:
“Glede na to, da prodajamo čevlje, smo pričakovali večji obisk kot po navadi. Sicer nekateri so preko spletne podaje že veliko kupili. Še vedno pa je v Sloveniji, kar je dobro za nas, veliko takšnih, ki želijo čevlje fizično videti in natakniti.”
Epidemija je izzvenela prehitro, da bi lahko dodobra pretresla naše potrošniške težnje. Svet se hitro vrača v svoje stare tirnice, potrošnja pa bo na ravni tiste izpred epidemije najbrž takoj, ko si opomorejo tudi tisti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasmeh trgovk in trgovcev le še pod masko
Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa vrata odpirajo vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. Gostinci znova lahko strežejo v notranjosti lokalov, goste pa bodo lahko sprejeli tudi v manjših turističnih namestitvenih obratih, kampih in planinskih kočah.
Z današnjim dnem se torej odpirajo tudi manjše nastanitve do 30 sob, v avtošole se vračajo kandidati za učenje vožnje. Gospa Tanja Klemenčič skrbi za nastanitve v Bohinju. V tednih, ko ni bilo gostov, so čas izkoristili za čiščenje sob, umaknili so predmete, ki jih ni možno razkužiti. Na prihod gostov so v sedmih sobah dobro pripravljeni, prve pričakujejo že ta konec tedna. Pripravljeni so tudi na goste, ki bi si želeli pripraviti zajtrk, saj samopostrežnega zajtrka za zdaj še ne bo.
“Bodo pa lahko gostje uporabljali kuhinjo, določili bomo po sobah po želja ure zajtrkovanja, da se gostje ne bodo srečavali v kuhinji in v jedilnici.”
V avtošole pa se vračajo kandidati za vozniški izpit. V eni od avtošol so nam povedali, da odpovedi kandidatov zaradi virusa ni, nekateri so vožnje odpovedali zaradi mature. Vlado Perko, administrator v avtošoli Blisk:
“Razdaljo je v avtu težko držati. Zato uporabljamo maske in razkužujemo vse površine, ki se jih tečajniki dotaknejo.”
Dan kot vsak drug, bi lahko rekli ob obisku največjega ljubljanskega nakupovalnega središča. Nič ni dalo slutiti, da so bili nakupovalni centri dva meseca zaprti. Parkirišča so bila polna, prav tako kavarne, v notranjosti nakupovalnih centrov pa kupcev prav toliko, kot če epidemije pač ne bi bilo. Razen zamaskiranih obrazov je okolico nakupovalnega središča drugačilo le večje število dostavnih vozil, kombijev in tovornjakov, in številni popusti trgovcev. Adisa, poslovodja v eni od prodajaln s čevlji:
“Glede na to, da prodajamo čevlje, smo pričakovali večji obisk kot po navadi. Sicer nekateri so preko spletne podaje že veliko kupili. Še vedno pa je v Sloveniji, kar je dobro za nas, veliko takšnih, ki želijo čevlje fizično videti in natakniti.”
Epidemija je izzvenela prehitro, da bi lahko dodobra pretresla naše potrošniške težnje. Svet se hitro vrača v svoje stare tirnice, potrošnja pa bo na ravni tiste izpred epidemije najbrž takoj, ko si opomorejo tudi tisti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Na Ptuju so prejšnji mesec odprli dnevni center za brezdomne osebe, 20. avgusta pa naj bi zanje začela delovati še namestitvena enota. Projekt izvaja društvo Ars vitae v sklopu programa Kamra, njegova glavna sofinancerja pa sta Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nova pridobitev je na Zadružnem trgu 14; zavetišče bo delovalo vse dni v letu, namenjeno pa ne bo le osebam s Ptuja, ampak tudi iz širše okolice. Lani, ko je sicer nenamestitveno začel delovati socialnovarstveni program Kamra, je pomoč poiskalo 12 oseb, ki niso imele bivališča ali so stanovale v neprimernem, o brezdomstvu na Ptuju pa se doslej ni veliko govorilo. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob visokih jubilejih: 240-letnici prvega vzpona na Triglav in 125-letnici organiziranega planinstva, 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija
Pogovor s poznavalcem kino zgodovine Klemnom Žunom o razvoju letnega kina pri nas, aktualni pobudbi in ljudeh, ki kinematografe na prostem obiskujejo.
Pogovor z Erikom Tothom, koordinatorjem kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni.
Po sinočnji odločitvi sveta Levice, da je stranka - glede na zapisano v osnutku koalicijske pogodbe - pripravljena na projektno, ne pa tudi polnopravno sodelovanje, se vse bolj zdi, da bo Slovenija dobila manjšinsko vlado. Podprla jo bo - kot pravi Luka Mesec - tudi Levica, ne bo pa sodelovala v njej. Marjan Šarec, ki je oblikovanje vlade z manj kot 46-imi glasovi doslej zavračal, ne odkimava več in napoveduje začetek pogovorov o projektnem sodelovanju. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna se bo šesterica uskladila o "protokolu" oziroma načinu sodelovanja, organi strank pa bodo odločali o ustreznosti osnutka koalicijske pogodbe.
Cimos je včeraj od hrvaške države za milijon evrov kupil 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Buzetu in napovedal izvajanje načrtovanega investicijskega ciklusa. Le nekaj deset kilometrov stran od Kopra, kjer ima družba svoj sedež, se torej obetajo nove naložbe, medtem ko enemu od dveh koprskih podjetij grozita likvidacija in odpuščanje delavcev. O tem, kakšna usoda čaka Cimosovo proizvodno lokacijo v Kopru, se je z Jasno Preskar, ki na Radiu Koper v zadnjem obdobju spremlja dogajanje v Cimosu, pogovarjal Bojan Leskovec. Uradnih informacij za zdaj ni saj se novi lastnik Cimosa na novinarska vprašanja ne odziva, ali pa so odgovori zelo skopi. V Kopru imata sicer sedež dve Cimosovi družbi, Invalidsko podjetje in Kinematika. Ta deluje od lanske jeseni; novi Cimosovi lastniki so jo ustanovili z namenom, da jo prodajo. Ker kupca ne najdejo, jo nameravajo likvidirati. Znebiti se nameravajo tretjine zaposlenih, okrog 50 ljudi, čeprav sindikati zatrjujejo, da bo številka nižja. Dogajanje naj bi nakazovalo na to, da v Kopru Italijani nimajo strateških načrtov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ptuju so sinoči namenu predali nov spominski park, ki je nastal na območju starega mestnega pokopališča. Tam je mestna občina v 1,2 milijona evrov vrednem projektu poskrbela tudi za ohranitev večine nagrobnikov, ob tem pa nekdanjemu pokopališču namenja nove vsebine. Med drugim bodo organizirali kulturne dogodke in izobraževalne dejavnosti.
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.
Neveljaven email naslov