Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani
Boni oziroma vavčerji kot delna rešitev za oživitev slovenskih hotelov, počitniških domov in avtokampov so ideja, ki je zaokrožila šele v zadnjem tednu. Zaposleni v turizmu jo pozdravljajo, vendar od nje ne pričakujejo zadostnega učinka. Pomagalo bi edino odprtje mej.
200-evrski bon za domačo nastanitev (z zajtrkom) bi lahko do konca letošnjega leta izkoristila vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, skupaj torej 1,7 milijona ljudi. Bon bi se glasil na upravičenca in, kot kaže, bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani do drugega kolena – na relaciji starši-otroci in sorojenci (brat-sestra). Z ukrepom ne bi imeli administrativnega dela državljani, pač pa Finančna uprava, ki bi zajemala podatke tudi iz elektronske knjige gostov.
Če bi bon (ki ga ne bo možno unovčiti v turističnih agencijah) izkoristili vsi, kar je zelo malo verjetno, ker so med njimi ostareli, bolni in tisti, ki tega ne želijo, bi država primaknila 350 milijonov, verjetno pa precej manj. Ocena MGRT je, da bi povpraševanje v turizmu (pa v spremljajočih obrteh, trgovini itd.) naraslo na 600 milijonov evrov, saj ne bi vsak zapravil le 200, pač pa več! Rast naj bi se samo zaradi bona letos okrepila za 900 milijonov. Izgube v turizmu bi se zmanjšale za približno tretjino. Vendar so to res nezanesljive ocene in tudi turistično-gostinska zbornica nima natančnejših predvidevanj. Poleg tega brez tujih gostov nekatere hotelske zmogljivosti ne bodo odprle svojih vrat. Metod Grah, direktor term Vivat predvidene ukrepe pozdravlja in hkrati dodaja, da bodo letos v turizmu pomembno vlogo odigrali domači gosti.
V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani
Boni oziroma vavčerji kot delna rešitev za oživitev slovenskih hotelov, počitniških domov in avtokampov so ideja, ki je zaokrožila šele v zadnjem tednu. Zaposleni v turizmu jo pozdravljajo, vendar od nje ne pričakujejo zadostnega učinka. Pomagalo bi edino odprtje mej.
200-evrski bon za domačo nastanitev (z zajtrkom) bi lahko do konca letošnjega leta izkoristila vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, skupaj torej 1,7 milijona ljudi. Bon bi se glasil na upravičenca in, kot kaže, bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani do drugega kolena – na relaciji starši-otroci in sorojenci (brat-sestra). Z ukrepom ne bi imeli administrativnega dela državljani, pač pa Finančna uprava, ki bi zajemala podatke tudi iz elektronske knjige gostov.
Če bi bon (ki ga ne bo možno unovčiti v turističnih agencijah) izkoristili vsi, kar je zelo malo verjetno, ker so med njimi ostareli, bolni in tisti, ki tega ne želijo, bi država primaknila 350 milijonov, verjetno pa precej manj. Ocena MGRT je, da bi povpraševanje v turizmu (pa v spremljajočih obrteh, trgovini itd.) naraslo na 600 milijonov evrov, saj ne bi vsak zapravil le 200, pač pa več! Rast naj bi se samo zaradi bona letos okrepila za 900 milijonov. Izgube v turizmu bi se zmanjšale za približno tretjino. Vendar so to res nezanesljive ocene in tudi turistično-gostinska zbornica nima natančnejših predvidevanj. Poleg tega brez tujih gostov nekatere hotelske zmogljivosti ne bodo odprle svojih vrat. Metod Grah, direktor term Vivat predvidene ukrepe pozdravlja in hkrati dodaja, da bodo letos v turizmu pomembno vlogo odigrali domači gosti.
V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov