Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.

Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov

Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.

Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.

Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«

Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.

Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.

Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”

V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.