Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.
Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«
Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.
Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.
Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”
V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.
4521 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.
Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«
Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.
Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.
Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”
V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.
Amazonski pragozd, ki ga pogosto imenujemo pljuča planeta, zdaj v ozračje oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga lahko sprejme. Brazilska vlada, ki je že tako pospešila njegovo izsekavanje, pa namerava postopke izkoriščanja še olajšati. In to na račun pravic staroselskih ljudstev. Posledice pa bo nosil ves planet. Na to opozarja kampanja "Zadnje opozorilo". Pogovarjali smo se s podpornikom kampanje in raziskovalcem Renejem Sušo.
14. junija 2017 je v 24-nadstropni stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v severnem, revnem delu Kensingtona izbruhnil požar, ki se je zelo hitro širil in v dobrih desetih minutah dosegel vrh stavbe. Nad Londonom se je vil oblak gostega dima, v zraku so odmevale sirene gasilskih in reševalnih vozil. S tako strahotnim požarom se tamkajšnji gasilci niso spoprijeli že vsaj 30 let. Kot se je izkazalo pozneje, je požar terjal 72 življenj, več kot 70 jih je bilo ranjenih. Ure, ki so sledile so odpirale več vprašanj, kot so ponujale odgovorov.
Kot vemo, je korona v slovenskem turizmu dodobra pretresla razmerje med domačim in tujim gostom. Lani je bilo več domačih gostov – tudi zaradi turističnih bonov, močna pa je bila tudi oglaševalska akcija Slovenske turistične organizacije 'Čas je za. Moja Slovenija' – 33 odstotkov več kot leto prej. A na STOju se zavedajo, da turizma brez tujih gostov ni. Ti se počasi le vračajo – lahko bi rekli do novih omejitev. A do takrat pa le prisluhnite, kako polna gastronomskih in aktivnih doživetij je polna Slovenija. Konkretneje, vzhodni del države, kamor se je odpravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje.
Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore.
V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni.
V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program.
V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni.
Danes so v veljavo stopili novi turistični boni. Prva rezervacija je bila opravljena že nekaj minut čez polnoč, prvi bon pa je bil unovčen ob pol sedmih zjutraj v Kopru. Prav zaradi turističnih bonov je bilo lani na Obali več kot 70 odstotkov slovenskih gostov, podobno pa kaže tudi letos. Turistični boni so namenjeni predvsem reševanju turizma in gostinstva, letos lahko za razliko od lani poleg turističnih namestitev plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnes centrov, najem vodnih plovil ter športne opreme, pa tudi knjige ter učbenike za šolarje.
Oblasti v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so danes sporočile, da je v poplavah umrlo že najmanj 50 ljudi. Še najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija. Razmere se po obilne dežju še ne umirjajo, več deset ljudi še pogrešajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek ob obisku v Washingtonu opozorila, da bo popolna razsežnost poplav verjetno znana šele v prihodnjih dneh. Poplave je označila za tragedijo. Hidrologom iz agencije za okolje Janez Polajnar poudarja, da smo vsako leto priča poplavam v kakšnem delu Evrope. Tokrat se je pač zgodilo na zahodu.
V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje.
57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič.
Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja.
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca
Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži!
Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik.
V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem.
Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture.
6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.
Neveljaven email naslov