Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.
Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«
Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.
Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.
Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”
V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.
Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«
Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.
Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.
Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”
V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.
Dan Japonske je največji festival japonske kulture v Sloveniji, na katerem obiskovalci z dejavnostmi na stojnicah, predavanji, prikazi in delavnicami na enem mestu izvedo veliko zanimivega o deželi vzhajajočega sonca. Tokrat bo potekal v organizaciji Veleposlaništva Japonske v Sloveniji podobno kot še marsikatera druga prireditev - prek spleta. Kot sta povedali kulturna atašejka Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani Sayaka Yamashita in Sanja Paradiž, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in kulturo, se bo mogoče naučiti izdelati tudi ikebano.
Od konca leta 2016 imamo pravico do pitne vode zapisano v 70.a členu ustave. V minulih tednih pa smo bili priča poskusom vlade oziroma pristojnih ministrstev, da bi na vodovarstvenih območjih z zakonskimi spremembami omogočili gradnjo proizvodnjih obratov, ki uporabljajo tudi nevarne snovi. Predlog so po burnem odzivu strokovne in širše javnosti umaknili. Kako pa je s kakovostjo pitne vode v Sloveniji in kaj v okviru državnega monitoringa nadzorujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano? O tem se je Mateja Železnikar pogovarjala z Darjo Repnik, ki je dala tudi nekaj nasvetov, kaj lahko sami storimo pri varovanju pitne vode.
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
7 punc in 5 fantov je v družini. Dvanajstkratna mamica Mija Cerar, ki je prvič rodila pri devetnajstih in je tudi že babica 2 leti staremu vnučku, si je vedno želela veliko družino in želja se ji je uresničila. Najstarejši otrok je star 24 let, najmlajši pa leto in pol.
Rezultati vzporednih volitev in tisti, ki smo jih dobili po zaprtju volišč so Netanjahuju in njegovemu Likudu kazali nekoliko bolje kot pa tisti, ki jih je čez dan dalo štetje glasov. Stranka Likud je zmagovalka volitev, vendar pa je dobila manj glasov kot na predhodnih volitvah. Netanjahuju pri sestavi vlade ne pomaga niti to, da ima desnica okoli tričetrt glasov, saj voditelji desnih strank med seboj gojijo osebne zamere, kar jim preprečuje sklepanje koalicijskih pogodb. Levica je v Izraelu šibka in razdrobljena, belomodra stranka Benija Ganca, ki je na zadnjih volitvah prejela več glasov kot Likud, pa je tokrat izginila iz političnega zemljevida Izraela. Volilci so jo kaznovali, ker je šla v koalicijo z Likudom. O politični klimi v Izraelu po že četrtih volitvah v dveh letih smo se pogovarjali s Karmen Švegl.
Slovenija bo od 24. do 31. marca gostilo Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let. Slovenija to prvenstvo organizira skupaj z Madžarsko. Novinar Aljaža Golčerja iz športnega uredništva, ki bo spremljalo to evropsko prvenstvo, je v pogovoru s Cirilo Štuber poudaril pomembnost dogodka.
Zadnjih deset dni nam število novih okužb vztrajno narašča, kar se že odraža tudi na povečevanju števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. V bolnišnicah je danes že več kot 500 bolnikov, na intenzivnih terapijah pa skoraj 100. Tako morajo zdaj ponovno vse bolnišnice sprejemati covid bolnike, tudi Brežice in Izola, ki sta do prejšnjega tedna sprejem teh bolnikov lahko že ustavili. V 48 urah se morajo pripraviti na tretji val in dvigniti kapacitete za povečan pritisk bolnikov na bolnišnice. Naraščanje števila bolnikov so zaznali tudi v ljubljanskem UKC. Helena Lovinčič se je o tamkajšnjih razmerah pogovarjala z dr. Tatjano Lejko, predstojnico Infekcijske klinike.
Še pred kratkim smo v Bosni in Hercegovini v trgovinah lahko videli ljudi brez mask, zdaj pa zapirajo smučarske centre, uvajajo policijsko uro in ponavlja se zgodba zaprte družbe, kar so v Bosni in Hercegovini že enkrat doživeli. V Srbijo pa je včeraj prišla nova pošiljka cepiva Pfeizer Biontech, prihaja pošiljka kitajskega Sinofarma in že več kot dva milijona prebivalcev Srbije je že bila cepljena, milijon z obvema odmerkoma. Kampanja cepljenja se v Srbiji zelo hitro odvija, vendar pa zanimanje za cepljenje že pojema. V Beogradu napovedujejo dva koncerta in organizatorji enega izmed njih cepljenim ponujajo brezplačne vstopnice.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je potrdila paket novih pravic s področja medicinskih pripomočkov iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo med drugim poenostavila postopke za zavarovance, z uvedbo trajne napotnice za kronične bolezni pa tudi razbremenile osebne zdravnike. V prihodnje bo tudi obvezno vlaganje zahtevkov za bolniška nadomestila s strani delodajalcev prek elektronske SPOT točke. Omenjene novosti mora potrditi še minister, nato pa gredo v objavo v Uradni list. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z Ano Vodičar iz ZZZS
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Na Nizozemskem so v začetku tedna potekale kar tridnevne parlamentarne volitve. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da bo mandatarstvo že četrtič pripadlo Marku Rutteju, ki je sicer januarja zaradi afere z otroškimi dodatki odstopil kot predsednik vlade. Volitve so potekale pod strogimi varnostnimi ukrepi in na morda nekoliko nenavadnih prizoriščih (celo na pokopališču), da so volivci lahko držali medosebno razdaljo. Sicer pa so največ razburjenja povzročile rdeče barvice za obkrožitev izbrane stranke – ne, ne zaradi istega razloga, na katerega je zdaj verjetno pomislilo mnogo Slovencev, pravi Vito Rožej, igralec in nekdanji poslanec, ki že nekaj let živi na Nizozemskem. In kaj meni, bomo letos tulipane lahko občudovali na Nizozemskem ter koliko nizozemskih avtodomov bo letos v slovenskih kampih?
V nedeljo zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža gensko posebnost tega sindroma, trisomijo 21. kromosoma. To pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednico Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu Tatjano Novak, ki je mama otroka z Downovim sindromom. Pogovarjali sta se o tem, kako je, ko se v družini rodi otrok z Downovim sindromom, kako pomembno je, da ti otroci in mladostniki živijo čim samostojneje, kako je poskrbljeno za starejše ljudi z Downovim sindromom in kaj so pripravili ob letošnjem svetovnem dnevu.
Letos bo srednješolsko izobraževanje s poklicno maturo zaključilo 9 tisoč dijakov, s splošno pa malo manj kot 7 tisoč maturantov. Marsikdo izmed njih je te dni pred težko odločitvijo. Prvi prijavni rok za vpis na višje in visoke šole se namreč zaključujeta, mladi pa ponavadi s svojo odločitvijo in oddajo prijave čakajo do zadnjega trenutka. Danes je zadnji dan za oddajo prijave za vpis v višje strokovno izobraževanje, jutri pa zadnji dan za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022, zato je Špela Šebenik povzela nekaj zadnjih napotkov in informacij o letošnjem vpisnem postopku, ki je, vsaj za vpis na fakultete, nekoliko drugačen kot minula leta.
Še zlasti otroci so tisti, ki nagovarjajo starše za to, da bi imeli domačega ljubljenčka. Skrb za domačega ljubljenčka ima najbrž dober vpliv na otroke, vseeno pa se otroci najbrž ne zavedajo, kaj to pomeni. O čem se morajo družinski člani med seboj pogovoriti preden se odločijo, da bodo v svoje stanovanje sprejeli malo žival. O času, prostoru in drugih potrebah domačih živali sprašujemo Mašo Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali.
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v javnosti sproža številna vprašanja. Med drugim tudi to, kako bo zastoj v cepljenju vplival na epidemijo covida in na širjenje novih različic koronavirusa. Teh je vedno več tudi pri nas. Poklicali smo v Maribor - v Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano. Z vodjo oddelka za mikrobiološke raziskave dr. Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo
Slovenskemu združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, s katero želijo zagotoviti ustrezne aparate za napredno zdravljenje nekaterim skupinam bolnikov s krvnimi raki, se pridružujejo tudi študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Akciji zbiranja sredstev bo namenjen izkupiček dražbe malih črnih oblek, ki so jih pod vodstvom mentorjev fakultete ustvarili prav študenti. Gre za zaključek projekta Fenomen Chanel, ki se je začel že lani.
17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšen je jezik gluhoslepih in kako poteka komunikacija v tem jeziku - o tem se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovni vodja združenja.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Neveljaven email naslov