Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
Ob tednu gozdov opozorila o posledicah množičnega obiska gozdov v času epidemije
V Sloveniji med 25. in 31. majem poteka teden gozdov, letos pod geslom »Skrbno z gozdom!«. Poudarek tedna je na spoštovanju gozdnega bontona, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije. Povečano število obiskovalcev pa je prineslo tudi nekatere težave, pravi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik.
“Povečano število ljudi v gozdu je začelo motiti gospodarjenje z gozdovi – sečnjo, spravilo lesa … To so nevarna opravila in s terena nas opozarjajo, da morajo večkrat ta opravila ustaviti zaradi varnosti. Treba se je zavedati, da ima vsak gozd tudi lastnika in njegovo lastninsko pravico je treba spoštovati.”
Zaradi povečanega obiska gozdov tako bolj pogosto pride tudi do konfliktov z lastniki gozdov. Tem je gozd seveda lahko vir zaslužka, nekaterim celo preživetja, a lastniki niso proti obiskovalcem v gozdu, dokler se ti seveda držijo vseh pravil. Vse več je tudi ljudi, ki gozdne poti izkoriščajo za prepovedano vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, zato na pristojnem ministrstvu že načrtujejo povečan nadzor. Prav tako je povečan obisk prinesel večjo količino smeti in različne poškodbe na drevesih in ostalem ostalem rastlinstvu, dodaja dr. Andrej Verlič iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
“Redni obiskovalci gozdov so poročali tudi o večjem hrupu, ta je moteč za prebivalce gozdov – živali. Poleg tega so shodili nove poti izven sicer precej goste mreže že utrjenih poti, s čimer teptajo vegetacijo, zbijejo tla in to vpliva na odtok površinske vode, rast vegetacije in se še bolj približajo živalim, ki se že sicer dovolj težko umaknejo obiskovalcem. Zdaj smo še bolj posegli v njihov prostor.”
Da bodo slovenski gozdovi zdravi, skrbijo tako njihovi lastniki kot gozdarji in druge pristojne službe. A njihov trud ni dovolj, če gozdnega bontona ne upoštevajo obiskovalci. Zato si dobro zapomnite pravila obnašanja v gozdu, kot jih je povzel direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem:
“Upoštevajte navodila in želje lastnika gozda, vozite le po motornim vozilom namenjenih cestah, ne hodite izven gozdnih poti, izogibajte se predelom, kjer poteka sečnja, ne uničujte dreves in ostalih rastlin, ne plašite živali, v gozdu ne puščajte smeti, prav tako v gozdu ne kurite in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.”
4521 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
Ob tednu gozdov opozorila o posledicah množičnega obiska gozdov v času epidemije
V Sloveniji med 25. in 31. majem poteka teden gozdov, letos pod geslom »Skrbno z gozdom!«. Poudarek tedna je na spoštovanju gozdnega bontona, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije. Povečano število obiskovalcev pa je prineslo tudi nekatere težave, pravi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik.
“Povečano število ljudi v gozdu je začelo motiti gospodarjenje z gozdovi – sečnjo, spravilo lesa … To so nevarna opravila in s terena nas opozarjajo, da morajo večkrat ta opravila ustaviti zaradi varnosti. Treba se je zavedati, da ima vsak gozd tudi lastnika in njegovo lastninsko pravico je treba spoštovati.”
Zaradi povečanega obiska gozdov tako bolj pogosto pride tudi do konfliktov z lastniki gozdov. Tem je gozd seveda lahko vir zaslužka, nekaterim celo preživetja, a lastniki niso proti obiskovalcem v gozdu, dokler se ti seveda držijo vseh pravil. Vse več je tudi ljudi, ki gozdne poti izkoriščajo za prepovedano vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, zato na pristojnem ministrstvu že načrtujejo povečan nadzor. Prav tako je povečan obisk prinesel večjo količino smeti in različne poškodbe na drevesih in ostalem ostalem rastlinstvu, dodaja dr. Andrej Verlič iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
“Redni obiskovalci gozdov so poročali tudi o večjem hrupu, ta je moteč za prebivalce gozdov – živali. Poleg tega so shodili nove poti izven sicer precej goste mreže že utrjenih poti, s čimer teptajo vegetacijo, zbijejo tla in to vpliva na odtok površinske vode, rast vegetacije in se še bolj približajo živalim, ki se že sicer dovolj težko umaknejo obiskovalcem. Zdaj smo še bolj posegli v njihov prostor.”
Da bodo slovenski gozdovi zdravi, skrbijo tako njihovi lastniki kot gozdarji in druge pristojne službe. A njihov trud ni dovolj, če gozdnega bontona ne upoštevajo obiskovalci. Zato si dobro zapomnite pravila obnašanja v gozdu, kot jih je povzel direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem:
“Upoštevajte navodila in želje lastnika gozda, vozite le po motornim vozilom namenjenih cestah, ne hodite izven gozdnih poti, izogibajte se predelom, kjer poteka sečnja, ne uničujte dreves in ostalih rastlin, ne plašite živali, v gozdu ne puščajte smeti, prav tako v gozdu ne kurite in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.”
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko so nekateri mandati ministrov za kulturo minili zelo medlo in hitro, je drugi mandat ministra Vaska Simonitija med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Izzivov za radijski pogovor je veliko. Za praznično oddajo ob 17-ih smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše: na nedavno objavljene rezultate programskega razpisa, namenjenega štiriletnemu financiranju javnih kulturnih programov. Sodišče pa obravnava zahteve ministrstva po izselitvi nevladnikov iz Metelkove. Z Vaskom Simonitijem se je pogovarjal Aleksander Čobec.
Društvo Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšno leto so preživljali, je Blažu Maziju povedala strokovna sodelavka Društva Asociacija Polona Torkar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sarajevu smo se veselili prvega olimpijskega odličja za Slovence in Jugoslavijo, v Albertvilleu so zimske olimpijske in paraolimpijske igre prvič potekale na istem prizorišču, igre v Salt Lake Cityju so se v zgodovino prav toliko kot po zmagovalcih, vpisale po škandalih. Koliko olimpijskega duha je v teh mestih ostalo potem, ko je olimpijski ogenj ugasnil?
V Sarajevu smo se veselili prvega olimpijskega odličja za Slovence in Jugoslavijo, v Albertvilleu so zimske olimpijske in paraolimpijske igre prvič potekale na istem prizorišču, igre v Salt Lake Cityju so se v zgodovino prav toliko kot po zmagovalcih, vpisale po škandalih. Koliko olimpijskega duha je v teh mestih ostalo potem, ko je olimpijski ogenj ugasnil?
Zaščitne rokavice, razkužilne plastenke, zaščitne maske in uporabljeni testi so povečali količino odpadkov, ki jih zberemo vsak dan. Pravilno ravnanje z odpadno zaščitno opremo se nam zdi zelo pomembno, a marsikdo sploh ne ve, kam z odpadnim materialom oziroma v kateri zabojnik sodi. S tem vprašanjem smo se najprej obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer so na naša vprašanja odgovorili pisno oziroma ni zagotovilo sogovornika. Navajajo, da se podatki o odpadkih povezanih s COVID-19, ne evidentirajo in se o njih ne poroča na ravni, ki bi omogočala prikazovanje podatkov o količinah odpadnih mask, odpadnih testov za samotestiranje ipd. Vsaka bolnišnica pa mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki iz zdravstva, v katerem morajo biti opisane tako vse vrste odpadkov iz zdravstva kot tudi drugih odpadkov, ki nastajajo na območju opravljanja zdravstvene dejavnosti. Kam torej maskami, s testi za samotestiranje, sprašujemo Daria Roliha, vodjo poslovne enote ravnanja z odpadki pri Komunali Nova Gorica.
V zgodnjih jutranjih urah prve februarske nedelje se je v San Remu zaključil 72. festival italijanske popevke San Remo. Zmagovalca, ki sta postala tudi italijanska predstavnika na letošnjem izboru za pesem Evrovizije, sta Mahmood in Blanco z ljubezensko skladbo Brividi. V jutro na Prvem se je še s čisto svežimi vtisi in zgodbami letošnjega festivala San Remo oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Ta teden je bil objavljen razpis za vpis v prihodnje študijsko leto, prvič pa imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva svojo razpisno kategorijo. Mladi rojaki iz sosednjih držav se lahko sicer vpišejo tudi kot študenti iz Slovenije in držav EU. Za Slovence brez slovenskega državljanstva pa je razpisanih 1061 vpisnih mest, kar je pomembno predvsem na fakultetah, kjer je vpis zaradi velikega zanimanja omejen. Študentom iz sosednjih držav pomaga tudi klub zamejskih študentov, ki deluje v Ljubljani in ga vodi Luka Paljk iz Ogleja, ki mu je po treh letih študija fizike Ljubljana postala drugi dom. Klub pa za bodoče slovenske bruce iz zamejstva danes pripravlja tudi spletni dan odprtih vrat...
Boj z rakom se začne pri preventivi, ki vključuje tudi tri presejalne programe za raka – Zora za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk in program Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Podatki Registra raka kažejo, da smo v zadnjih dveh letih odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, v zadnjem letu pa predvsem pri mlajših ženskah do 39. leta starosti odkrijejo premalo predrakavih sprememb na materničnem vratu.
Včeraj smo spet poročali o partnerskem nasilju, ki se je žal končalo s femicidom - umorom ženske. Kot poudarjajo strokovnjakinje, ki se s problematiko ukvarjajo, je intimnopartnersko nasilje ponavadi dolgotrajno in se stopnjuje. Svojci žrtve, prijatelji, bližnji, sosedje za nasilje velikokrat vedo, a ne ukrepajo pravočasno, umori pa so večinoma napovedani in bi jih lahko preprečili. O tem kako prepoznati nasilje, kako ukrepati in kam se lahko žrtve obrnejo po pomoč, lahko slišite v pogovoru z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo, Katjo Zabukovec Kerin.
Trg dela je sistem, ki se je oblikoval v 20. stoletju, sedaj pa počasi izginja – mladi na poklicni poti gledajo daleč v prihodnost; gospodarstvo, pa išče posameznike, ki jim ustvarja profit in jih potrebuje v tem trenutku. Pred petimi leti je bilo pri odločitvi za delodajalca na prvem mestu plačilo. Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2022 so pozitivni. Napovedujejo kar 2,8-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 33.000 zaposlitev. Tako kažejo rezultati najnovejše raziskave Napovednik zaposlovanja, v kateri je oktobra in novembra 2021 sodelovalo več kot 3.000 delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije. Najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu. V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani: zidarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci in prodajalci. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala že več kot polovica delodajalcev (51,2 %). V skupini velikih delodajalcev se jih je s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečevalo tri četrtine. Podatki kažejo, da se neskladja na trgu dela poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra so vse pogostejše. Dobra polovica delodajalcev (52 %) v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva: več kot 70 % jih v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra.
Goriški radič bi ostal lokalna posebnost, če ga domačini pred leti ne bi potegnili iz pozabe. Pa ne zato, ker ga sami ne bi znali dovolj ceniti ,temveč zato, da so to svojevrstno kulinarično posebnost spoznali širše po Sloveniji. Na ožjem Goriškem bodo nekateri gostinci do sredine februarja sukénski régut ponujali na svojih krožnikih in s tem nadaljevali promocijo te vrtnine, ki sredi zime razvaja z okusom, vitamini in lepoto, poroča Nataša Uršič.
Pred dnevi je javnost šokirala novica o samomoru osnovnošolke. Ta skrajen korak – samomor – sproža vrsto vprašanj, če pa gre za otroka, je tragedija še toliko hujša – ali znamo odrasli prisluhniti otrokom, jim pomagati, prepoznati stiske, misli, ki lahko vodijo tudi do teh skrajnih dejanj. Po uradnih statistikah je v letu 2021 v Sloveniji naredilo samomor 407 ljudi. Med temi so tudi mladoletni, torej otroci, stari manj kot 18 let. Z mag. Nino Krohne in dr. Albertom Mrgoletom smo govorili o preprečevanju samomorov med mladostniki.
Eden od konkretnejših korakov za zmanjševanje obremenitev okolja in učinkovitejše rabe surovin je pobuda za čim prejšnjo uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. Na tak način se zbere tudi do 3- krat več ločenega materiala za recikliranje plastenk. Pobuda, ki je po vzoru evropskih držav prišla iz Združenja industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije in je v sozvočju s prizadevanji nevladnih naravo in okoljevarstvenih organizacij, je na ministrstvu za okolje naletela na pozitiven odziv. Po optimističnem scenariju bi kavcijski sistem za plastenke in pločevinke pijač v praksi pri nas lahko zaživel čez dve leti. Podrobneje o tem Jernejka Drolec.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete.
Z jutrišnjim 1. februarjem začnejo veljati nova pravila pri omejitvi covidnih potrdil. Potrdila bo mogoče podaljšati s cepljenjem s poživitvenim odmerkom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Ročna dela, kot je na primer kvačkanje, mnogi še vedno povezujejo s preganjanjem dolgčasa v zrelih letih. A vse raje kvačkajo tudi mlajše generacije, celo kak moški se najde vmes, kar dokazuje projekt Slovenija kvačka. V zadnjih nekaj mesecih so se po vsej Sloveniji kvačkali občinski grbi, zakaj in kako, nam je povedala pobudnica in gonilna sila projekta Jadranka Smiljić. Več Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov