Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Katere so slovenske avtohtone živalske pasme in kako se jih določi
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, pojasnjuje prof. dr. Peter Dovč z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
“Za obe skupini je značilno, da prebivata na nekem omejenem geografskem območju, pri čemer za avtohtone pasme predpostavljamo, da so prisotne dalj časa in da so kot pasemska skupina v glavnem nastale na tem območju. Tradicionalne pasme so po svojem poreklu lahko malo bolj pestre in so na določenem geografskem območju prisotne manj časa.”
Več o eni od slovenskih avtohtonih pasem pa jutri, lipicanec bo namreč glavna tema sredinega programa na Prvem. Naša terenska ekipa se bo skozi ves dan oglašala iz Kobilarne Lipica, ki letos praznuje 440 let od ustanovitve. Oglasili se bodo že zjutraj, ko bodo šolarji ugibali, zakaj so lipicanci najprej črni, nato beli. Svetovalni servis bomo namenili zdravju konj, gost Intervjuja po deseti pa bo Matej Oset, direktor Holdinga Lipica, ki bo povedal, kako je kobilarna preživela čas epidemije in kakšni so načrti ob častitljivem jubileju. Slišali boste tudi, zakaj pri predlogu za vpis tradicionalne reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine sodeluje kar osem držav, zakaj se znameniti dresuri konj reče španska jahalna šola, kako lahko konji pomagajo ljudem z različnimi težavami in kaj prinaša povezovanje Kobilarne Lipica z drugimi kraškimi turističnimi ponudniki.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Katere so slovenske avtohtone živalske pasme in kako se jih določi
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, pojasnjuje prof. dr. Peter Dovč z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
“Za obe skupini je značilno, da prebivata na nekem omejenem geografskem območju, pri čemer za avtohtone pasme predpostavljamo, da so prisotne dalj časa in da so kot pasemska skupina v glavnem nastale na tem območju. Tradicionalne pasme so po svojem poreklu lahko malo bolj pestre in so na določenem geografskem območju prisotne manj časa.”
Več o eni od slovenskih avtohtonih pasem pa jutri, lipicanec bo namreč glavna tema sredinega programa na Prvem. Naša terenska ekipa se bo skozi ves dan oglašala iz Kobilarne Lipica, ki letos praznuje 440 let od ustanovitve. Oglasili se bodo že zjutraj, ko bodo šolarji ugibali, zakaj so lipicanci najprej črni, nato beli. Svetovalni servis bomo namenili zdravju konj, gost Intervjuja po deseti pa bo Matej Oset, direktor Holdinga Lipica, ki bo povedal, kako je kobilarna preživela čas epidemije in kakšni so načrti ob častitljivem jubileju. Slišali boste tudi, zakaj pri predlogu za vpis tradicionalne reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine sodeluje kar osem držav, zakaj se znameniti dresuri konj reče španska jahalna šola, kako lahko konji pomagajo ljudem z različnimi težavami in kaj prinaša povezovanje Kobilarne Lipica z drugimi kraškimi turističnimi ponudniki.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov