Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.
Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.
Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.
Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.
Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.
Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.
Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.
Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.
Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.
Območje evra in celotna EU sta imela v letošnjem drugem četrtletju (od aprila do junija) gospodarsko rast, Nemčija pa padec v vrednosti 0,1 % BDP. Nemci so že v tretjem lanskem četrtletju imeli negativno rast, zadnje četrtletje pa stagnacijo, prvo letošnje četrtletje je bilo ugodnejše, drugo pa znova slabše in tako je lahko tudi v tretjem četrtletju, kar bo pomenilo, da je motor evropskega gospodarstva tehnično v recesiji. To vpliva tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenska avtomobilska industrija je ohlajanje občutila z najmanjšim zamikom. Tudi nekatere druge predelovalne dejavnosti, močno vezane na Nemčijo, se spopadajo s padci naročil. Gradbeniki, ki imajo še polne roke dela, pa opazijo kvečjemu umirjanje zasebnih naložb. V tem trenutku naša podjetja ne napovedujejo odpuščanj, saj so še pred kratkim komaj našla kadre.
Lekarna Ljubljana je teden in pol po napadu z izsiljevalskim virusom zagnala tudi svojo spletno prodajo. Kaj natanko se je dogajalo, javnost še vedno ni izvedela, saj naj bi preiskava še vedno potekala. Primer Lekarne Ljubljana je dobro pokazal, da se podjetja pri nas očitno še vedno dobro ne zavedajo, kako nujna je primerna varnost njihovih podatkov in tudi primerno ravnanje njihovih uslužbencev. K temu je mogoče dodati še precej šibko krizno komuniciranje. Tomaž Celestina se je o tem pogovoril z direktorjem podjetja Viris, etičnim hekerjem, Milanom Gaborjem in za začetek je na mestu vprašanje, ali ni primer Lekarne Ljubljana pravzaprav simptomatičen za ravnanje slovenskih podjetij.
Izjava Podobnika, ki ponuja denar svoje stranke za odstrel volkov, ne sme ostati prezrta. Gre za ceneni populizem, ki smo ga skozi leta njegovega političnega udejstvovanja že vajeni. Vendar ta namiguje na nesprejemljivo misel, da lahko posamezniki na lastno pest rešujejo težave, s katerimi se za zdaj ne dovolj uspešno spopada država.
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
Slovenija in Japonska vzpostavljata tesnejše sodelovanje na področju razvoja in raziskav robotiziranih terapevtskih naprav, ki se uporabljajo pri rehabilitaciji bolnikov po poškodbi in možganski kapi. To zajema sodelovanje znanosti, medicine in gospodarstva. Tako so Univerzitetni inštitut Soča, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena univerza Fujitq in Toyota Motor corporation danes podpisali sporazum o sodelovanju in napovedali prve pogovore o izmenjavi znanj in tehnologije. Nekaj podrobnosti iz dogodka Helena Lovinčič.
Jutri bo minilo eno leto od zrušitve avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. 14. avgusta lani se je sredi dopoldanske nevihte z njega nenadoma utrgalo 250 metrov visečega cestišča z nosilnim stebrom vred - ter zgrmelo v dolino predmestnega hudournika Polcevera in na vzporedni ulici industrijske cone ob delavskih blokih. V nesreči je izgubilo življenje 43 ljudi, po večini voznikov, ki so zgrmeli v globino skupaj z ostanki viadukta. Dneve, ki so sledili, je v Genovi preživel tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V Torkovem kvizu stopamo v časovni stroj in potujemo v leto 1969. Odhajamo na legendarni, kultni festival Woodstock, globoko na ameriško podeželje.
Štiri leta po koncu druge svetovne vojne, na današnji dan 12. avgusta leta 1949, so na diplomatski konferenci v Ženevi podpisali štiri dokumente, ki sistematično in celovito urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Konvencije so univerzalno sprejete in veljajo za ves svet. Od takrat se je v svetu veliko spremenilo, tudi načini vojskovanja. Tako imamo kljub konvencijam spet kategorije, ki jih mednarodno humanitarno pravo komaj dosega.
Slovenski jamarji so dosegli nov uspeh v svetovnem merilu, in sicer na Kaninskem pogorju – Himalaji svetovnega jamarstva, kjer raziskave potekajo že desetletja, saj je kaninski visokogorski kras področje z izredno globokimi brezni. Na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 8oo jam, med njimi nekaj brezen, ki presegajo magično mejo: globino 1000 metrov.
Ob mednarodnem dnevu mladih smo govorili o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tisti, stari med 15 in 29. let. Zadnja raziskava o življenjskih stilih in vrednotah mladih je pokazala, da mladi bolj kot pred leti živijo v primežu individualizacije in stresa.
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Blejsko jezero je preobremenjeno z ljudmi, pravi Špela Remec Rekar z ARSA.
O stanju kopalnih voda na slovenskih jezerih z Matejo Poje z ARSA.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vrhuncu sezone smo na Kredarico poklicali oskrbnika Triglavske koče Hermana Uraniča.
Več kot leto dni mineva od začetka veljavnosti novega gradbenega zakona, nanj pa je bilo toliko pripomb, da je Ministrstvo za okolje in prostor dopustilo nekaj popravkov in javno razpravo, iz katere bodo izšle nekatere spremembe. Na ministrstvu pripombe še pregledujejo. So pa že sami, potem ko se je nanje vsul pritisk notarjev in bank, tudi nepremičninske stroke, predlagali, da popravijo tisti člen, ki določa, da bodo posli z nepremičninami, ki ne bodo imele vseh dovoljenj, nični. Kako naj preverimo, da je nepremičnina res zgrajena v skladu z dovoljenji, je bilo pogosto vprašanje notarjev. Ti so se bali, da jih bodo stranke zaradi ničnosti poslov čez leta tožile in zahtevale odškodnine. Sicer pa še vedno velja: dovoljenja je treba imeti. Upravne enote so zato zasute z delom. Z državnim sekretarjem na MOP Alešem Prijonom in častnim predsednikom nepremičninskega združenja FIABCI se je pogovarjala Maja Derčar.
Napad na Lekarne Ljubljana in posledično večdnevno nedelovanje sistema je pokazalo, da je skrb za varnost v sodobni informacijski družbi izjemnega pomena. Napadalci svojih žrtev ne izbirajo več naključno, višina odkupnin pa je z nekaj sto narasla do več tisoč evrov. Kako se zaščititi pred prihodnjimi podobnimi napadi? Urška Henigman je poklicala na Si-Cert. Tadeja Hrena je najprej vprašala, kaj lahko na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost povedo o dogajanju v Lekarnah Ljubljana.
Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija obiskal otroke in mladostnike v Vili Šumica v Kranjski Gori.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov